V čem je problem? V Kotorju so zelo ponosni na svoj pokriti bazen, kjer domuje vaterpolski klub Primorac. Kot piše na spletni strani objekta, predstavlja bazen »kulturnozgodovinsko srce mesta, kjer so se rojevale generacije športnih talentov«. Leta 2021 je mestna skupščina odločila, da ga preimenuje. Prej je nosil ime antifašista Nikše Bućina, odtlej pa se imenuje po kotorski legendi črnogorskega vaterpola Zoranu Džimi Gopčeviću, ki se je odlikoval tudi v jugoslovanski reprezentanci in leta 1980 v Moskvi osvojil olimpijsko srebro ter bil izbran za najboljšega igralca turnirja.
To pa je zelo zmotilo in še vedno moti Hrvaško.
Obtožbe o izživljanju
Razlog so dejanja, ki mu jih očitajo po koncu kariere. Po navedbah prič je bil Gopčević poveljnik straže v taborišču Morinj v Boki Kotorski, ki je bil v letih 1991 in 1992 zbirni center za civiliste in zajete hrvaške borce v dubrovniški regiji pod upravljanjem JLA. Po pričevanju zapornikov so tam z njimi ravnali nečloveško, jih pretepali in stradali, zaradi tega so leta 2013 na črnogorskem sodišču štiri osebe obsodili za vojne zločine. Gopčevića ni bilo med obtoženimi (umrl je leta 2000), se je pa po trditvah nekaterih bivših taboriščnikov tudi on izživljal nad njimi ter spodbujal druge, da jih pretepajo in zlorabljajo. V Kotorju so na drugi strani trdili, da ni jasnih dokazov proti njemu in da se pred obtožbami ne more braniti, da pa je jasno, da je bil vaterpolska legenda.
Podgorica popustila Zagrebu, mestne oblasti so proti
Hrvaška spremembo imena bazena zahteva že nekaj časa. Hrvaški klubi in reprezentanca nočejo gostovati v Kotorju, k čemur jih je spodbudilo tudi hrvaško ministrstvo za šport. Nazadnje so marca zaradi protestov Hrvaške prestavili tekmo osmine finala evropskega pokala med dubrovniškim Jugom in Primorcem iz Kotorja v Podgorico, prej je Kotor že bojkotirala hrvaška reprezentanca. Vmes so se v EU pojavljali kompromisni predlogi, denimo da bi objekt preimenovali v Mestni bazen Kotorja. Doslej ni šlo, mestne oblasti so se temu upirale, zdaj pa se bo sprememba imena, kot kaže, zgodila mimo njih.
Oblasti v Podgorici so namreč v želji po končanju pristopnih pogajanj z EU še letos popustile. Spremenile so zakon o športu tako, da lahko športni objekti odslej nosijo samo imena oseb, ki so pokojne najmanj štirideset let. Na tak način je oblast v Podgorici obšla kotorske. Spremembe imena v praksi še niso izpeljali, saj so zakon spremenili pred nekaj dnevi in mora biti objavljen v uradnem listu.
Še sedem vprašanj
Hrvaška je vprašanje imena bazena vključila v pogajalsko poglavje o pravosodju in temeljnih pravicah. Sem je vključila še pet dvostranskih vprašanj, s katerimi pogojuje črnogorsko končanje poglavij. To so, prvič, pravična odškodnina za zaprte v omenjenem taborišču Morinj, drugič, ohranitev in vidna postavitev spominske plošče hrvaškim zapornikom v Morinju, tretjič, polno sodelovanje črnogorskih pravosodnih organov pri ugotavljanju usode štirinajstih hrvaških državljanov, ki so pogrešani od časa vojne, četrtič, pregon odgovornih za vojne zločine, tudi po verigi poveljevanja, in petič, rešitev lastniških sporov Hrvatov, ki so jim po trditvah Zagreba v 90. letih v Črni gori nezakonito odvzeli premoženje.
Dve zahtevi pa Hrvaška povezuje s poglavjem o zunanji, varnostni in obrambni politiki. Gre za določitev meje, kjer je ta sporna (relativno majhen, a pomemben del v Prevlaki), in za vrnitev skoraj sto let stare šolske jadrnice Jadran, ki po trditvi Zagreba pripada Hrvaški po sporazumu o nasledstvu SFRJ.
