»Imamo trdno podlago (...) za nekakšen Nato 3.0, ki bo temeljil na partnerstvu, ne odvisnosti, in s katerim se bo zavezništvo vrnilo k svojemu originalnemu namenu,« je dejal Colby in pri odvisnosti očitno meril na evropsko zanašanje na obrambne zmogljivosti ZDA. Dejal je, da je leto 2025 že prineslo korenite spremembe v smeri drugačnega Nata, in sicer z evropskim prevzemanjem vodstvene vloge pri obrambi s konvencionalnimi silami, kar je označil za vračanje k Natu 1.0.
S številko 1.0 mislijo na zavezništvo po njegovem nastanku leta 1949, z Natom 2.0 pa neuradno govorijo o njegovi podobi po koncu hladne vojne, ko se je širil, prevzemal vloge v operacijah po svetu, Evropa pa je znatno zmanjšala obrambne kapacitete svojih konvencionalnih sil.
Glavni temi zasedanja obrambnih ministrov v Bruslju sta priprave na julijski vrh zavezništva v Ankari in pregled izpolnjevanja zavez držav članic o porabi sredstev v višini dveh odstotkov BDP za obrambo ter o postopnem dvigu na pet odstotkov do leta 2035. Slovenski obrambni minister Borut Sajovic je pred zasedanjem glede slovenskih sredstev za obrambo po poročanju STA dejal, da »je sporočilo, da smo dosegli dva odstotka, jasno. Lahko so kakšni pogledi različni, ampak ne pričakujem nobenih problemov.«
Ministri ne bodo mogli mimo nedavnih napetosti med ZDA in evropskimi zaveznicami z vprašanjem Grenlandije na čelu, za katero je ameriški predsednik Donald Trump večkrat dejal, da jo bodo ZDA od Danske dobile tako ali drugače. To je povzročilo odzive Köbenhavna, da bi ameriški poskus prevzema otoka nedvomno pomenil razbitje in konec Nata.
Glede neudeležbe ameriškega obrambnega ministra oziroma ministra za vojno Hegsetha je Rutte dejal, da imajo ZDA pač veliko dela v mnogih regijah, zato vsak minister ne more vedno biti povsod. Je pa res, da že decembra na zasedanju zunanjih ministrov Nata ni bilo ameriškega Marca Rubia.
