Ko je Putin 24. februarja 2022, nekaj ur po začetku obsežne invazije na Ukrajino, v Kremlju zbral najbogatejše ruske poslovneže, jih je pozval k sodelovanju z vlado pri ohranjanju proizvodnje, gospodarstva in delovnih mest. Na srečanju je več kot tri ducate milijarderjev molče poslušalo predsednika. Njihov molk ni bil naključen. V času Putinove vladavine so se naučili, da je lahko javno nasprotovanje oblasti drago. Mihail Hodorkovski, nekoč najbogatejši Rus, ki je leta 2003 Putina obtožil razširjene korupcije, je naslednjih deset let preživel v zaporu.
Ruski oligarhi so se uveljavili po razpadu Sovjetske zveze leta 1991, ko so posamezniki z ustreznimi povezavami prevzemali dele nekdanjih državnih podjetij in si v kratkem času ustvarili ogromno premoženje. V obdobju tako imenovanih divjih devetdesetih so gospodarsko moč spremljali korupcija, klientelizem in politični vpliv najbogatejših. Putin je po prevzemu oblasti leta 2000 oligarhe postopoma podredil državi.
Od arogance do pohlevnosti
»Spomnim se oligarhov, ki so hodili naokoli, kot da je vse njihovo, to so bili najbolj arogantni in samozavestni posamezniki. Potem se je pojavil Putin in neverjetno je bilo videti, kako so se ti domnevni alfa samci spremenili v povsem podrejene, skoraj obupane šolarje,« je za BBC povedal finančnik Bill Browder, nekoč največji tuji vlagatelj v Rusiji.
Po začetku vojne v Ukrajini je Kremelj nadaljeval politiko nagrajevanja zvestih in kaznovanja kritičnih poslovnežev. Medtem ko so nekaterim zasegli premoženje, so drugi dobili donosne državne vojaške pogodbe. Rusija ima po podatkih revije Forbes danes rekordnih 155 milijarderjev, njihovo skupno premoženje pa se približuje 700 milijardam dolarjev. Toda bogastvo jim ne zagotavlja več političnega vpliva. »Nimajo nobenih kart, nimajo igre. Bogati so zato, ker so povezani s Putinom,« je položaj opisal izgnani politik in analitik Dmitrij Nekrasov.
Kaj bo sledilo po Putinovem odhodu?
Zahodne sankcije so ruske bogataše dodatno izolirale. »Obravnavajo jih kot kriminalce nižje kategorije. Ne morejo leteti s svojimi zasebnimi letali, njihove jahte ne morejo pristajati v najboljših evropskih pristaniščih. To mora biti zanje zelo neprijetno in ponižujoče,« pravi Browder. Zato nekateri že razmišljajo o času po Putinu, čeprav za zdaj ni znakov, da bi predsednik nameraval kmalu zapustiti položaj.
Analitiki omenjajo tri mogoče scenarije. Prvi je demokratična preobrazba, ki pa je po oceni poznavalcev najmanj verjetna, saj so bile demokratične institucije v času Putinove oblasti oslabljene ali uničene. »Rusija je tako navajena nasilja, da se je odvadila običajnih demokratičnih postopkov,« pravi nekdanja ruska novinarka in analitičarka Aleksandra Prokopenko. Druga možnost je nadaljevanje avtoritarne oblasti pod novim voditeljem, tretja pa vrnitev oligarhičnega sistema, v katerem bi državo obvladovalo nekaj vplivnih poslovnih in političnih klanov.
Prav zadnja možnost naj bi bila po besedah Prokopenkove privlačna za del milijarderjev. »Radi bi se vrnili v čas, ko so jih poslušali, ko jim niso zasegali premoženja in ko so poznali pravila igre,« je pojasnila. Nekateri naj bi že poskušali navezovati stike z vplivnimi predstavniki varnostnih služb in ministri, vendar je vsakršno nadaljnje politično delovanje zanje preveč tvegano.
Nenavadna izjava enega najbogatejših Rusov
Namige o razmišljanju poslovne elite je letos ponudil Andrej Melničenko, osmi najbogatejši Rus, znan kot kralj gnojil. V redkem intervjuju za britanski The Economist je sicer ponovil nekatere trditve Kremlja o Ukrajini kot prizorišču spopada med Rusijo in Zahodom, vendar je hkrati zagovarjal spremembe, ki bi končale vladavino enega človeka. Meni, da bi se Rusija morala bolj odpreti svetu.
Novinar Arkadij Ostrovski, ki je opravil intervju, meni, da Melničenko ni govoril zgolj v svojem imenu. Ruski bogataši naj bi se vse bolj zavedali politične slepe ulice, v katero je državo pripeljala vojna.
Prokopenkova opaža tudi spremembo v načinu, kako poslovneži govorijo o Putinu. V preteklosti so ga naslavljali z vzdevkoma »načelnik« ali »prvi«, zdaj pa naj bi ga nekateri imenovali »dedek«, kar ima precej manj spoštljiv prizvok. Kljub temu ostajajo previdni. Prokopenkova je za BBC povedala, da je eden od milijarderjev med njunim pogovorom ves čas sedel na svojem telefonu. Bal se je prisluškovanja tajnih služb.
Browder ocenjuje, da se oligarhi Putinu ne bodo uprli, dokler bo živ. »Razumejo, da bi jih Putin ubil, če bi storili kar koli, kar bi ga ogrozilo. Putin je zelo paranoičen človek,« je dejal.