»Sovražnik nadaljuje ofenzivo ter se koncentrira na Kijev, Harkiv, Černigov, Sumi in Mikolajiv,« je danes sporočilo poveljstvo ukrajinske vojske.
Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je ključna tarča napadov očitno komunikacijska infrastruktura, s čimer želijo Ukrajincem onemogočiti dostop do informacij.
V ruskem bombardiranju letališča v mestu Vinica je bilo danes ubitih najmanj devet ljudi, od tega pet civilistov, so sporočili ukrajinski reševalci.
»V ruševinah je bilo odkritih 15 oseb, devet jih je umrlo: pet civilistov in štirje vojaki,« so sporočili na družbenem omrežju Telegram in dodali, da nadaljujejo iskanje morebitnih nadaljnjih smrtnih žrtev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Župan umrl, ko je delil kruh
Iz mesta Gostomel severozahodno od Kijeva pa so sporočili, da je v ruskem napadu umrl župan Juri Iljič Prilipko. Kot je mestna uprava sporočila na Twitterju, je župan umrl, medtem ko je delil kruh in zdravila bolnim in ranjenim meščanom.
»Ne bi se mu bilo treba zoperstaviti ruskim izstrelkom, lahko bi se, tako kot mnogo drugih, skril. Vendar se je odločil za pomoč,« so zapisali in dodali, da je umrl kot junak za Gostomel.
V Gostomelu je letališče ukrajinske vojske Antonov in je bil že na začetku vojne tarča ruskih napadov.
Streljajo tudi na stanovanjska naselja
Iz Mariupola na jugu Ukrajine poročajo, da ruska vojska, ki je obkolila mesto, strelja na stanovanjska naselja.
Ruska stran sicer trdi, da ukrajinske sile v Mariupolu civiliste uporabljajo za živi ščit. Po trditvah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so bili ukrajinski vojaki danes krivi za smrt štirih civilistov, 150 pa so jih uporabili kot živi ščit.
Ukrajinske sile so po njegovih besedah streljale na enote proruskih separatistov, ki so skušale iz mesta odpeljati 150 ljudi, kar jim je tudi uspelo, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki dodaja, da informacije ni mogoče preveriti.
Oblegani Mariupol je eno od mest, iz katerega naj bi Rusija danes odprla humanitarni konvoj za evakuacijo civilistov. Iz Mariupola sta po poročanju ruskih medijev predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bil ponoči tarča ruskega obstreljevanja tudi Harkiv, drugo največje mesto v Ukrajini, kjer naj bi napadli univerzo in športni kompleks ter stanovanjske stavbe.
V Mikolajivu pa naj bi ruske sile napredovale proti letališču. Kot je sporočil guverner regije Vitalij Kim, so ukrajinske sile napade na druge dele mesta odvrnile.
Mesto Mikolajiv oziroma rusko Nikolajev ima strateški položaj ob izlivu reke Južni Bug v Črno morje, če bi ga ruske sile izolirale, bi se jim odprla pot proti Odesi.
Ruske rakete naj bi po trditvah ukrajinske vojske padle tudi na kraj Tuzli blizu Odese na črnomorski obali. Ukrajinski predsednik Volodmir Zelenski je sicer že v nedeljo zvečer posvaril, da utegne biti naslednja tarča ruskih sil prav Odesa.
Ukrajinci naj bi imeli načrt za naprej tudi v primeru smrti Zelenskega
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je za televizijo CBS v nedeljo zagotovil, da imajo Ukrajinci pripravljen načrt za naprej tudi v primeru smrti predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se je izkazal kot izjemen voditelj vse od začetka ruske invazije 24. februarja.
»Vodstvo, ki ga je pokazal skupaj s svojo celotno vlado, je izjemno. Bili so utelešenje tega neverjetno pogumnega ukrajinskega ljudstva,« je dejal Binken, ki se je oglasil iz Moldavije. Ukrajinska ustava določa, da predsednika v primeru smrti nasledi predsednik parlamenta, ki mu v Ukrajini pravijo rada. To je trenutno Ruslan Stefančuk.
Televizija Fox News je v nedeljo poročala, da naj bi imeli Američani in Evropejci vse nared za morebitno nadaljevanje delovanja ukrajinske vlade v izgnanstvu, medtem ko se bo odpor proti Rusiji v Ukrajini nadaljeval. Zelenski je sicer doslej zavrnil vse pozive, naj se umakne iz države na varno.
Danes nova pogajanja
Ruski in ukrajinski pogajalci naj bi se danes sešli na tretjem krogu pogajanj glede vojne v Ukrajini. Prekinitve ognja ne gre pričakovati, ker ruska stran zahteva, da Ukrajinci prej položijo orožje. Ameriški državni sekretar Antony Blinken bo medtem odpotoval na Baltik, Meddržavno sodišče pa bo začelo obravnavo tožbe Ukrajine proti Rusiji.
Po napovedih bodo današnja pogajanja znova potekala na ukrajinsko-beloruski meji, začela na bi se ob 15. uri po krajevnem času. Eden od ukrajinskih pogajalcev je v nedeljo za ameriško televizijo Fox News dejal, da se niso pripravljeni pogajati o ozemeljski celovitosti, medtem ko naj bi bili odprti do pogovorov o morebitni "ne-natovski" prihodnosti Ukrajine.
Zadnjič so se pogajalci sešli v četrtek in se dogovorili za vzpostavitev humanitarnih koridorjev za civiliste, ki želijo zapustiti območje spopadov. Prvi koridor naj bi vzpostavili iz Mariupola na jugu države, a je evakuacija že dvakrat spodletela. Strani za to obtožujeta druga drugo.
Ukrajina je proti Rusiji zaradi napada vložila tožbo pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, s katero zahteva ukrepe sodišča za prekinitev spopadov. Sodišče bo danes začelo prvo obravnavo; najprej bo svoja stališča predstavila Ukrajina, predvidoma v torek pa še Rusija.
Ukrajina v tožbi zavrača rusko upravičevanje invazije z navedbami o ukrajinskem načrtovanju genocida nad ruskim prebivalstvom na vzhodu Ukrajine in nasprotno obtožuje Rusijo, da sama izvaja genocid nad Ukrajinci. Kdaj naj bi sodišče izreklo sodbo, ni jasno.
Ameriški državni sekretar Blinken bo odpotoval v Litvo in Latvijo. Tako kot že pred tem na Poljskem in v Moldaviji bo tudi tu v ospredju pogovorov ukrajinska kriza in krepitev sil na Natovem vzhodnem krilu. V torek bo Blinken obiskal še Estonijo in se na koncu evropske turneje v Parizu sešel s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Zvečer naj bi se na nujni seji zaradi vojne v Ukrajini vnovič sestal tudi Varnostni svet ZN. Odločitev sicer ni pričakovati, saj ima Rusija pravico veta.
Reševanje civilistov iz obleganih ukrajinskih mest še ne poteka
Reševanje civilistov iz obleganih ukrajinskih mest še vedno ne poteka. V Moskvi so za to okrivili Kijev, češ da preprečuje odhod ljudi iz mest. Ukrajina je sicer danes ruski predlog o humanitarnih koridorjih označila za nesprejemljiv, saj naj bi po njih ljudi evakuirali v Rusijo.
Predstavnik Rusije na pogajanjih s Kijevom Vladimir Medinski je za rusko televizijo dejal, da »ukrajinski nacionalisti« zadržujejo civilno prebivalstvo ter jih posredno in neposredno izkoriščajo, tudi za živi ščit.
Medinski je dodal, da bodo zadevo načeli na popoldanskih pogajanjih z ukrajinsko stranjo v Belorusiji.
Podobno je zatrdilo rusko obrambno ministrstvo. Kot so sporočili po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki se sklicuje na ruske medije, »ukrajinski nacionalisti« zadržujejo prebivalstvo v mestih ter kljub dogovorjeni prekinitvi ognja obstreljujejo položaje ruske vojske.
Podobno trdijo predstavniki proruskih separatistov. »Ljudje ne prihajajo,« je za rusko državno televizijo dejal njihov predstavnik v Donecku Edvard Basurin.
Župan ukrajinskega mesta Irpin v bližini Kijeva Oleksandr Markušin pa je danes sporočil, da se je evakuacija civilistov iz mesta pričela. Za ukrajinske medije je povedal, da so na varno odpeljali približno 1000 ljudi. Pri tem pa je poudaril, da Rusi še naprej obstreljujejo Irpin, ukrajinske sile pa naj bi doslej odbile vse ruske napade, poroča BBC.
Ruska agencija Tass pa je poročala, da je rusko-ukrajinsko mejo prečkal avtobus z ljudmi iz Mariupola.
Rusija je danes napovedala prekinitev ognja ter odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov iz Kijeva, Mariupola, Harkova in Sumija.
Koridor iz Kijeva naj bi vodil v beloruski Gomel, od koder bi ljudi nato z letali prepeljali v Rusijo. Koridor iz drugega največjega mesta Harkov pa naj bi vodil v Belgorod v Rusiji. Iz Mariupola sta po poročanju ruskih medijev predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Prav tako sta predlagana dva koridorja iz Sumija, eden v Rusijo in drugi na ukrajinsko ozemlje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je rusko ponudbo označil za popolnoma nemoralno, podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk pa je dejala, da zanje ni sprejemljivo, da bi Ukrajince vozili v Rusijo.
Že konec tedna sta spodletela dva poskusa, da bi iz obleganih ukrajinskih mest na varno prepeljali civiliste, strani pa sta za to okrivili druga drugo, češ da nista spoštovali dogovora o prekinitvi ognja.
Predstavnik Mednarodnega Rdečega križa (ICRC) Dominik Stillhart pa je danes po poročanju BBC povedal, da so predstavniki ICRC v nedeljo skušali po dogovorjeni poti zapustiti Mariupol, a so ugotovili, da je pot minirana.
