Pariški dnevnik Le Monde v zadnjih dneh objavlja serijo člankov o čipih, ki so postali glavni v tehnološki tekmi. Če je na premogu temeljila industrijska revolucija 19. stoletja in na nafti gospodarstvo 20. stoletja, so v 21. stoletju gonilo gospodarstva čipi. Trenutno so takoj za nafto in avtomobili tretji izdelek, s katerim se najbolj trguje. Leta 2030, ko se bo proizvodnja in trgovina s čipi glede na letošnjo podvojila, pa bodo najbolj prodajani izdelek na svetovnem trgu.
Proizvodnja čipov je zelo zapletena, zato je proizvajalcev zelo malo. Vse manj podjetij lahko drži korak s tehnološko najnaprednejšimi podjetji, ki izdelujejo čipe.
Že več desetletij se čipi uveljavljajo kot nujni, nevidni sestavni deli raznih naprav, strojev, računalnikov, orožij in prevoznih sredstev. Pogosto jih proizvajajo na drugem koncu sveta, kot jih uporabljajo. S pandemijo covida, ko je prišlo do prekinitve dobavnih verig, se je razkrila šibkost tistih, ki jih ne proizvajajo. Marca 2021 se je tako tudi v novomeškem Revozu proizvodnja avtomobilov za nekaj dni ustavila, ker se je v času pandemije, ko so ljudje ostali doma, povečalo povpraševanje po pametnih telefonih, računalnikih, tablicah in videoigricah, zaradi česar je bilo premalo elektronskih čipov za avtomobile. Sicer elektronika s čipi predstavlja polovico cene električnih avtomobilov ter med desetino in petino cene avtomobilov na bencin in dizel.
EU je ukrepala šele leta 2023
Ne gre samo za industrijo in gospodarsko panogo, čipi vse bolj postajajo tudi strateško in diplomatsko orožje. Predvsem se za proizvodnjo čipov borijo ZDA, Tajvan in Kitajska, to so Nvidia, TSMC in Huawei. Južna Koreja in Japonska že zaostajata, še bolj pa Evropa, kar je glavna grožnja njeni suverenosti, saj bo v prihodnosti pri dobavi čipov preveč odvisna od tujine. Tuje sile pa bi to dobavo slej ko prej lahko pogojevale s političnimi in ekonomskimi zahtevami.
Če bi v EU pred leti obstajale politična volja, zmožnost predvidevanja in dolgoročna vizija gospodarskega razvoja, bi Evropa, ki ima za to dovolj kadrov, tehnološkega znanja in kapitala, danes lahko tekmovala z ZDA, Tajvanom in Kitajsko v proizvodnji čipov in pri njihovi prodaji na svetovnem trgu. Tako pa je raje uživala udobje odvisnosti. EU je zelo pozno, najbrž prepozno ukrepala, ko je leta 2023 sprejela ukrepe, ki bi povečali investicije v razvoj čipov, zlasti tistih najbolj tehnološko vrhunskih. Sedanje njeno prizadevanje za suverenost pri proizvodnji čipov, ki postaja pogoj suverenosti nasploh, bi bilo lahko neuspešno. Uspešno bi bilo lahko samo na dolgi rok, čez noč se ni mogoče priključiti tehnološkim velikanom pri izjemno zapleteni proizvodnji čipov, posebno če gre za mikroprocesorje nove generacije, ki predstavljajo možgane nekega stroja ali naprave, tudi tako, da vodijo druge čipe, na primer tiste, katerih naloga je zaznavanje okolja.
Kitajsko-ameriško rivalstvo
Velik strateški pomen proizvodnje čipov se je še povečal s kitajsko-ameriškim rivalstvom za prevlado v svetu in vse večjim pomenom umetne inteligence (UI).
Kot piše tednik The Economist, je Kitajska na področju umetne inteligence delno že prehitela ZDA. Na področju strojne opreme, ki je nujna tudi za UI, pa je ameriška Nvidia s svojimi čipi še vedno v prednosti pred Kitajci. V ZDA nekateri zahtevajo, da se Kitajce ustavi tako, da se jim onemogoči dostop do teh dragocenih čipov Nvidie. To je bila sprva politika Trumpove administracije, a zdaj so očitno v Beli hiši prepričani, da je bolje, da je Kitajska še vedno odvisna od ameriških dobav čipov. Osmega decembra je Trump za kitajski trg odobril prodajo čipov, ki jih proizvaja Nvidia, čeprav je še aprila omejeval njihovo pošiljanje na Kitajsko. Trumpov svetovalec za umetno inteligenco David Sacks namreč pravi, da izvoza ameriških čipov na Kitajsko ne bi bilo dobro povsem ustaviti, ker bi v tem primeru Kitajci še bolj odločno razvijali domače variante čipov, glede katerih so bili doslej odvisni od Američanov. V resnici v Pekingu že dolgo spodbujajo razvoj podobnih čipov, kot jih proizvaja Nvidia, tako da je Kitajska na tem področju vse manj odvisna od ZDA. Washington omejuje tudi kitajski uvoz čipov s Tajvana, ki jih proizvaja TSMC in so tudi pomembni pri UI. Prva Trumpova administracija pa je skupaj z nizozemsko vlado na Kitajskem ustavila prodajo EUVL-sistemov nizozemskega proizvajalca ASML, pomembnih za proizvodnjo dragocene vrste čipov, ki se uporabljajo pri umetni inteligenci. Prav ASML pa je edini evropski adut v industriji čipov.