Po več tednih množičnih demonstracij proti predlaganemu proračunu in korupciji, na katerih je zadnje dni kljub mrazu v Sofiji in drugih večjih mestih sodelovalo več kot 100.000 ljudi, je odstopila koalicijska vlada štirih strank. Enajst mesecev jo je uradno vodil 57-letni premier Rosen Željazkov, eden vodilnih politikov populistične konservativne in menda proevropske stranke Državljani za evropski razvoj Bolgarije (GERB). Njen ustanovitelj in voditelj Bojko Borisov, premier v letih 2009–2021, pa je vlado dejansko vodil iz ozadja skupaj s tajkunom in medijskim magnatom Deljanom Pevskim, ki mu je zaradi podkupovanja in finančnih mahinacij prepovedan vstop v Veliko Britanijo in ZDA.
Pravzaprav je mnoge presenetilo, ko je v četrtek v parlamentu tik pred glasovanjem o nezaupnici Željazkov nepričakovano dejal novinarjem: »Slišali smo državljane, ki protestirajo. Ugoditi moramo njihovi zahtevi po odstopu vlade.«
Volitve ne morejo biti rešitev
Predsednik Rumen Radev, ki je od konca novembra tudi sam zahteval odstop vlade, vseh osem parlamentarnih strank zdaj poziva, naj poskušajo sestaviti novo vladno koalicijo. To bo zelo težko in velika verjetnost je, da bodo razpisane nove predčasne parlamentarne volitve, že osme v zadnjih petih letih, kar kaže na hudo politično krizo. Že pet let je po vsakokratnih predčasnih parlamentarnih volitvah težko sestaviti stabilno vlado.
Volitve tudi zato ne morejo biti rešitev, ker bo ponovno, predvsem z glasovi s podeželja, zmagala stranka skorumpiranega Bojka Borisova, ki je svoj politični vzpon pred več kot 15 leti začel kot borec proti korupciji. Njegova stranka je med letoma 2009 in 2024 zmagala na devetih od enajstih parlamentarnih volitev, na zadnjih oktobra 2024 s 26 odstotki glasov. Januarja je Željazkov sestavil vlado še s tremi strankami, in sicer s proruskimi socialisti (nekdanjimi komunisti), proevropsko stranko turške manjšine, ki jo vodi Pevski, in populistično desno stranko nekdanjega pop rock pevca Slavija Trifonova.
V evro brez vlade in proračuna
Za Bolgarijo bodo naslednji tedni zelo pomembni, saj bo s 1. januarjem prevzela evro, kar podpira le 39 odstotkov Bolgarov. Ob uvedbi evra pa očitno ne bo imela niti prave vlade niti sprejetega proračuna. Številni Bolgari se bojijo, da bodo trgovine in lokali izkoristili uvedbo nove valute za podražitve. Del protestnikov, ki podobno kot protestniki v Srbiji pripadajo različnim političnim in ideološkim taborom, je demonstriral tudi proti uvedbi evra.
Gospodarska situacija v tej najrevnejši članici EU ni slaba ob nizki brezposelnosti, ki pa je tudi posledica izseljevanja mladih po letu 1990, tako da je v zadnjih 35 letih število prebivalcev padlo z 9 na 6,5 milijona.
Odstop vlade najbrž ne bo pomiril množic, ki so jezne zaradi vse višjih življenjskih stroškov, predvsem pa zaradi korupcije vladajočih. Evropska komisija je že večkrat zaman zahtevala reforme pravosodja, ki bi omogočile večjo neodvisnost sodišč in več uspeha v boju proti korupciji.
Konec novembra je nezadovoljstvo izbruhnilo, ker je predlog proračuna za prihodnje leto predvideval zvišanje plač poslancev in prispevkov za socialno pomoč in pokojnine. Vlada je sicer zatem opustila ta predlog, a množic, predvsem študentov, ki so očitno v Bolgariji uspešnejši kot v Srbiji, ni mogla več pomiriti. Po anketah 70 odstotkov Bolgarov podpira proteste, h katerim je zaradi proračuna začela pozivati tudi opozicijska proevropska liberalna stranka Nadaljujemo s spremembami, ki je lani na volitvah s 14 odstotki zasedla drugo mesto.
