Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v sredo na vrhu podnebne konference ZN v turškem mestu Antalya (COP31) dejal, da se je treba posloviti od fosilnih goriv, kar pa bo zahtevalo trud, ker temu stojijo nasproti veliki interesi. »Fosilna goriva morajo kot nekoč dinozavri izginiti. A do tega ne bo prišlo samo od sebe. Nasprotno od dinozavrov imajo fosilna goriva lobije,« je rekel in ocenil, da je njihova strategija spodkopavanje znanosti ter zavlačevanje z odločitvami in ukrepi. »Tisti, ki imajo koristi od fosilnih goriv, morajo plačati za škodo, ki jo povzroča ta vrsta energije,« meni Guterres, ki je naštel, da je imelo devet največjih naftnih družb samo v letošnjem tretjem četrtletju za 85 milijard evrov dobička. »Čas je, da jih vlade obdavčijo in tako pomagajo državam, ki so največje žrtve podnebnih sprememb,« je dejal šef OZN.
Sicer se je že leta 2023 okoli 200 držav na takratni podnebni konferenci v Dubaju COP28 strinjalo, da se je treba fosilnim gorivom postopoma odpovedati. A konkretnih ukrepov ni bilo, ker so se države, ki izvažajo nafto, premog in zemeljski plin, preveč upirale.
Guterres, ki bo generalni sekretar le še do konca leta, je v skoraj desetih letih vodenja ZN dajal prednost boju proti podnebnim spremembam. Toda uspešen ni bil tudi zato, ker je bil velik del tega obdobja ameriški predsednik Donald Trump, nasprotnik mednarodnih prizadevanj za zmanjšanje emisij in zagovornik uporabe fosilnih goriv, ki je ZDA tudi dvakrat umaknil iz pariškega podnebnega sporazuma.
Od voditeljev G7 le Burnham
Na dvodnevnem vrhu voditeljev podnebne konference v Antalyi, ki se je začela v ponedeljek in bo trajala dvanajst dni, Slovenijo predstavlja predsednica države Nataša Pirc Musar. V sredo je pozvala k pospešenemu zmanjševanju fosilnih goriv in poudarila, da morajo podnebni ukrepi temeljiti na znanstvenih dejstvih.
Se je pa vrha COP31 udeležilo le okoli 70 voditeljev držav in vlad. Kitajsko predstavlja podpredsednik države Hang Zheng, medtem ko so ZDA ena redkih držav, ki sploh ni poslala vladne delegacije. Tudi indijski premier Narendra Modi ni prišel. Omenjene države so tri največje povzročiteljice globalnega segrevanja.
Zaupanje v mednarodno podnebno sodelovanje s svojo odsotnostjo spodkopavajo tudi voditelji štirih največjih gospodarstev EU, francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, italijanska premierka Giorgia Meloni in španski premier Pedro Sanchez. V tem smislu je do njih kritična direktorica mreže okoljskih nevladnih organizacij CAN Europe Chiara Martinelli, ki pravi: »Bojim se, da bo Ursula von der Leyen na odru delovala precej osamljeno.« Manjkata tudi voditelja Kanade in G7, tako da je izmed vodij držav članic G7 prisoten samo britanski premier Andy Burnham.
Cilji so, njihovega uresničevanja ni
EU, ki velja za eno najambicioznejših političnih skupnosti glede podnebne politike, je tokrat slabo pripravljena. Očitno gre za neke vrste resignacijo po več neuspešnih podnebnih konferencah, na katerih ji ni uspelo pridobiti veliko zaveznikov. Premočne so izvoznice nafte in države, ki nočejo ovir pri svoji gospodarski rasti, kot je Indija.
EU je sicer iskala zaveznike v otoških držav(ic)ah, ki jih ogroža dvig morske gladine, in v Afriki, kjer so najbolj ranljivi zaradi segrevanja ozračja. Te se strinjajo, da je treba zmanjšati emisije, najprej pa hočejo finančno pomoč od evropskih držav, ki z ZDA nosijo največji del odgovornosti za segrevanje ozračja.
Tako je bilo veliko premalo, ko je EU lani prispevala 42 milijard evrov za boj proti segrevanju ozračja v revnih državah in za odpravo tamkajšnjih posledic podnebnih sprememb. Sicer je tovrstna globalna pomoč znašala vsega skupaj okoli 120 milijard evrov.
Profesorica Lučka Kajfež Bogataj meni, da je tudi na drugih področjih podnebne politike pri EU očiten razkorak med sprejetimi cilji in politično pripravljenostjo, da jih uresniči. »Evropa želi biti voditeljica zelenega prehoda, vendar brez previsokih stroškov, brez gospodarskih pretresov in brez političnih izgub. Takšnega prehoda pa ni.«