Cilj zakona je uspešno izvesti zeleno tranzicijo in odgovorno upravljati podzemne vire na območju Hrvaške. Prva obravnava se je končala v ponedeljek, potem ko je vlada prejšnji teden poslala predpis v redno parlamentarno proceduro. Opozicija zakon načeloma pozdravlja, vendar do druge obravnave pričakuje izboljšave. Vlada bo imela sedaj največ šest mesecev za pripravo končnega predloga zakona, ki je po mnenju parlamentarnega odbora za zakonodajo popolnoma usklajen z evropskim pravnim redom.
Strokovne skupine in vlagatelji pri Hrvaški gospodarski zbornici že dolgo pozivajo k spremembam zakonodaje, saj je bila geotermalna energija doslej »ujeta« v zakonih, namenjenih nafti in plinu. Po besedah hrvaškega ministra za gospodarstvo Anteja Šušnjarja zakon predstavlja prelomnico na področju obnovljivih virov energije (OVE), saj je njegov osrednji namen drastično pospešiti izkoriščanje geotermalnega potenciala ter zastaviti jasnejše postopke, krajše roke in večjo predvidljivost za investitorje. Z olajšanjem birokratskih postopkov, ki trgajo živce vlagateljem ne le v energetiki, želi hrvaška vlada omogočiti hitrejši razvoj lokalnih projektov za ogrevanje in učinkovito proizvodnjo energije. Dovoljenja za geotermalno vodo naj bi veljala do 30 let, kar bo po vladnem mnenju vlagateljem zagotovilo dolgoročno varnost, saj se naložbe v geotermalne projekte počasneje vračajo.
Med drugim zakon uvaja tako imenovani royalty model oziroma prilagodljiv sistem plačevanja nadomestil glede na količino izčrpanih virov. To bo podjetjem omogočilo izbiro finančno najbolj vzdržnega modela za vsak posamezen projekt.
Stare naftne in plinske vrtine bodo lahko preuredili
Izjemno pomembna novost je preusmeritev obstoječe infrastrukture in večnamenska uporaba podzemnih prostorov. »Veliko število obstoječih vrtin in objektov dobiva nove možnosti uporabe. Omogočena je vzporedna in zaporedna uporaba istega prostora za različne geotermalne vire, kar predstavlja povsem nov razvojni koncept upravljanja podzemnega potenciala in odpira prostor novim investicijam visoke dodane vrednosti,« je pojasnil minister Šušnjar. Namreč, stare naftne in plinske vrtine bodo lahko preuredili za izkoriščanje geotermalne energije in/ali za geološko skladiščenje ogljikovega dioksida.
Zakon bo poenostavil tudi pogoje za uporabo geotermalnih voda v kmetijstvu in ga končno ločil od zapletenih postopkov, ki veljajo za velike elektrarne. Osebe, vpisane v register kmetov, bodo lahko zaprosile za raziskovanje geotermalnih voda na svojih zemljiščih po poenostavljenem postopku, kar naj bi spodbudilo razvoj rastlinjakov in lokalne pridelave hrane. Hkrati se za mesta in občine odpira pot za hitrejšo gradnjo daljinskih sistemov ogrevanja, ki naj bi zmanjšala odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in dolgoročno znižala račune za ogrevanje.
Država bo prek Agencije za ogljikovodike (AZU) aktivno sodelovala pri začetnih raziskavah in tako prevzela del finančnega tveganja, kar bo dodatno privabilo zasebni kapital. Novi zakon agenciji ali državnim podjetjem omogoča tudi neposredno sodelovanje na razpisih, s čimer država dobiva aktivnejšo vlogo. Primer je podjetje Geoenergija razvoj, ki ga je utemeljila AZU v kontekstu razvoja mednarodnih projektov, konkretno tistega v Kazahstanu, kjer sodeluje pri raziskovanju in proizvodnji nafte ter plina v raziskovalnem bloku Shygys.
Sprostiti potencial Panonskega bazena
Hrvaška opozicija zakon podpira, a do druge obravnave zahteva jasnejša merila za vlaganja, manjšo diskrecijsko pravico ministra in večjo preglednost. Levosredinska opozicija meni, da je treba zagotoviti večji vpliv lokalnih skupnosti pri preureditvi vrtin. Ob tem predlaga, da se vsaj 50 odstotkov zbranih sredstev od izkoriščanja geovirov usmeri v lokalne proračune za energetsko prenovo, ob hkratni ustanovitvi namenskega državnega sklada za ekološko sanacijo. Desničarska opozicija pa opozarja na realne birokratske ovire pri pridobivanju dovoljenj za vrtanje, pri čemer kot negativen primer navaja Karlovec. Kritizirajo tudi prepoved raziskovanja ogljikovodikov v Jadranu in poudarjajo, da bi morala Hrvaška suvereno odločati o svojih energetskih virih, ker bo v nasprotnem zakon »seznam lepih želja«, s katerim bi težko uresničil zastavljene cilje.
Previdni so tudi vlagatelji, ki priznavajo, da so predlagani pogoji bistveno bolj fleksibilni, sicer pa pozorno spremljajo, ali bodo podzakonski akti uspešno sledili dinamiki samega zakona, da bi sprostili polni potencial Panonskega bazena.