Še do ponedeljka je Ukrajina z zavezniki Rusiji dala čas za odločitev, ali se bosta na mirovnih pogajanjih srečala ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ruski predsednik Vladimir Putin. Vojna ob čakanju na to srečanje, s katerim Moskva očitno odlaša, postaja vse silovitejša. Tarča ukrajinskih napadov so čedalje pogosteje tudi ruske rafinerije, zato da bi se zmanjšali proračunski prihodki države od prodaje nafte. Rusija pa ob zaostrovanjih na vzhodni fronti v Donbasu vrača tudi z napadi na civilne cilje. Po navedbah vrhovnega poveljnika ukrajinske vojske Oleksandra Sirskega je okoli ključnega kraja Pokrovsk v Donbasu, za katerega se bitka bije že več mesecev, zbrala 100.000 vojakov.
Zelenski za ratifikacijo jamstev v parlamentih
Razprave o varnostnih jamstvih za Ukrajino po doseženem mirovnem dogovoru z Rusijo se nadaljujejo v različnih sestavah in morda bi jih lahko dokončali že prihodnji teden. V petek so o njih razpravljali tudi obrambni ministri Evropske unije na neformalnem srečanju v Köbenhavnu, kjer je beseda tekla tudi o oblikah nadaljnje podpore ukrajinski obrambni industriji.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski si želi, da bi se razprava o varnostnih jamstvih prenesla na raven voditeljev, dana varnostna jamstva pa bi nazadnje ratificirali parlamenti vseh držav, ki jih ponujajo. Ob poudarjanju, da je treba varnostna jamstva zelo jasno opredeliti, je njegova dodatna želja, da se tem razpravam evropskih voditeljev o varnostnih jamstvih pridruži tudi ameriški predsednik Donald Trump. Že prihodnji teden – tako Kijev – bi lahko bila varnostna jamstva pripravljena. Kot je po zasedanju obrambnih ministrov dejala visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas, se članice strinjajo, da morajo biti varnostna jamstva za Ukrajino trdna in verodostojna.
Kijev je glede jamstev jasen. Želi si članstvo v Natu kot največje jamstvo, a v kaj takega Trumpova administracija ni pripravljena privoliti. V napadeni državi bi pozdravili tudi navzočnost vojakov iz EU na ukrajinskih tleh, a si želijo tudi dodatnih varovalk iz ZDA. Prav o obsegu te vojaške misije na ukrajinskem ozemlju se v Evropi razpravlja že več mesecev. »Poskušamo se dogovoriti, da bomo prevzeli levji delež jamstev, zato da bodo Američani sodelovali s svojimi varovalkami,« je dejala Kallasova. Eden od ukrepov, o katerem razpravlja tudi EU, je, da po premirju misijo urjenja ukrajinskih vojakov prenese tudi na ukrajinsko ozemlje. Za to vlada široka podpora med članicami, je dejala Kalllasova. Ukrepu, za katerega je potrebno soglasje v EU, nasprotuje Madžarska.
Rusija želi jamstva v skladu s svojimi interesi
Zamisel o varnostnih jamstvih je postala predmet poglobljene razprave po pogovorih Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski. Med državami, ki so pripravljene napotiti svoje vojake na ukrajinsko ozemlje – po doslej znanih obrisih varnostnih jamstev ti ne bi bili nastanjeni na fronti, ampak globlje v ukrajinskem zaledju – so Francija, Velika Britanija, Belgija, Litva in Estonija. Zadnja je, denimo, pripravljena v Ukrajino napotiti bataljon vojakov. Švedska si zamišlja sodelovanje pri jamstvih v ukrajinskem zračnem in pomorskem prostoru.
Po ocenah Rusije bi sicer zahodni predlogi o varnostnih jamstvih za Ukrajino povečali nevarnost konflikta med Moskvo in Zahodom. Po njihovi oceni bi namreč Kijev postal »strateški provokator« na ruskih mejah, zveza Nato pa bi lahko postala vpletena v oborožen spopad z Rusijo. »Varnostna jamstva morajo temeljiti na skupnem dogovoru, ki upošteva varnostne interese Rusije,« je zatrdila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Maria Zaharova.
