V Hrvaškem restavratorskem zavodu (HRZ) oziroma njihovem oddelku za podvodno arheologijo že devetnajst let sistematično vodijo raziskave na območju Mljeta. V tem obdobju so odkrili dvajset potopljenih ladij. Ostanki datirajo od drugega stoletja pred našim štetjem do šestnajstega stoletja, kar potrjuje izjemen trgovski pomen otoka skozi zgodovino.
Raziskovanje tega konkretnega bizantinskega brodoloma so arheologi začeli leta 2015. Do danes so izvedli devet raziskovalnih kampanj, ki so na dan prinesle izjemno bogat in redek tovor. Med najdbami najbolj izstopajo štiri zlate pasne garniture in zlate zaponke, kakršnih strokovnjaki doslej niso našli na nobenem drugem podvodnem najdišču v Sredozemlju. Pasne jezičke krasijo smaragdi, rubini in biseri, kar priča o izjemnem razkošju ter visokem položaju lastnikov.
Prstan cesarjevega odposlanca
Posebno dragocen predmet je zlat prstan s podobo cesarja iz heraklijske dinastije. Takšen prstan je po mnenju strokovnjakov lahko pripadal izključno osebi iz najvišjega državnega ali vojaškega vrha. Ker so to osebo pooblastili za pečatenje cesarjevih listin, je prstan služil kot uradni pečatnik.
Arheologi domnevajo, da je bil prstan diplomatsko darilo ali osebni predmet pomembnega potnika na krovu. Njegova prisotnost nakazuje na pomembnost odprave in preostalega tovora, ki ga je ladja prevažala. Najdba prstana tako odpira številna vprašanja o identiteti potnikov in namenu plovbe.
Čas potopa ladje so arheologi natančneje določili s pomočjo najdenih zlatih kovancev. Gre za zlatnike štirih cesarjev s konca sedmega stoletja. Ladja pa ni prevažala le luksuznih predmetov, saj so raziskovalci našli tudi bogat trgovski tovor: amfore, trgovske tehtnice, žetone iz slonovine ter različno keramično posodje, kot so sklede, vrči in krožniki.
Križišče pomorskih poti in novih spoznanj
Otok Mljet leži na eni najpomembnejših pomorskih poti, ki je stoletja povezovala vzhodni in zahodni Mediteran. Arheologi domnevajo, da je ladja potonila med iskanjem zavetja pred neurjem v zalivu Polače. Ta zaliv je zaradi zaščitene lege in bližine poznoantične palače že od nekdaj služil kot varno pristanišče.
Odkritje ima velik pomen tudi zato, ker dokazuje neprekinjene pomorske stike v Sredozemlju. Najdbe potrjujejo, da trgovina med Konstantinoplom in zahodnimi deli cesarstva v sedmem stoletju ni zamrla. S tem raziskovalci izpodbijajo starejše zgodovinske teorije, ki so govorile o zatonu trgovine z vzponom islama.