Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in energetiko Damijan Jaklin, želi vlada s predlogom zakona preprečiti, da bi se posledice visokih cen goriv prenesle na gospodarstvo in ljudi.
Med ukrepi je izpostavil povrnitev do 70 odstotkov dodatnih stroškov dizelskega goriva cestnim prevoznikom nad določeno referenčno ceno, pomoč pri nakupu goriva kmetijstvu, gozdarstvu, čebelarstvu, ribištvu in marikulturi ter uvedbo subvencij avtoprevoznikom za nakup energetsko učinkovitih in varnih pnevmatik v višini 150 evrov na pnevmatiko.
Skupni finančni učinek ukrepov, ki naj bi se financirali iz sredstev centra za podporo državne družbe Borzen, do konca leta je v gradivu ocenjen na okoli 36,7 milijona evrov, od tega 29,8 milijona evrov za cestne prevoze, 1,9 milijona evrov za kmetijstvo in pet milijonov evrov za pnevmatike.
Naklonjenost predlogu so izrazili predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki so sodelovali tudi pri njegovi pripravi. Maja Rigač iz OZS je ob tem predlagala, da se med upravičence do pomoči vključi tudi podjetja in samostojne podjetnike, ki uporabljajo gorivo za tovorna vozila, kombije in druga lahka gospodarska vozila ter gradbene in druge delovne stroje in mehanizacijo.
Koalicija je predlogu prisluhnila in z dopolnili med upravičence umestila tudi samostojne podjetnike, katerih vozila za prevoz blaga so uvrščena v kategorijo lahkih tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone.
V dopolnilih je koalicija naslovila tudi dilemo GZS, da so bila iz prejema pomoči v prvotnem predlogu zakona izločena vsa vozila, ki jih uporabljajo koncesionarji za izvajanje gospodarske javne službe. V luči tega je bilo z dopolnilom določeno, da koncesionarji do subvencij za gorivo ne bodo upravičeni za prevoze, ki jih opravljajo v okviru gospodarske javne službe, za preostale prevoze pa bodo.
Pozitivnim mnenjem o zakonu so se pridružili tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije ter Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS.
Opozicijski poslanci so pozdravili predvidene ukrepe, a obenem opozorili na določene pomanjkljivosti predloga. Kot je opozoril Vladimir Šega iz Levice, je "sporno, da praktično ne vsebuje nobenih varovalk glede tega, kdo je tisti, ki naj ne bi smel prejemati državne pomoči".
V luči tega so ločeno v poslanskih skupinah Levice in SD predlagali, da bi lahko bila do pomoči in subvencij upravičena zgolj tista podjetja, ki med drugim nimajo neporavnanih zapadlih obveznosti do delavcev iz naslova plač ali neporavnanih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov za socialno varnost ter niso v postopku insolventnosti ali likvidacije. Koalicija je te pomisleke naslovila v dopolnilih, ki so jih člani odbora tudi potrdili.
Na drugi strani opozicija ni našla posluha za predlog Svobode glede znižanja obstoječe višine marž za naftne derivate, ki jo je aktualna vlada spremenila sredi junija letos. V Svobodi namreč menijo, da v obdobju izvajanja ukrepov državne pomoči "ni smiselno niti pravično, da bi se država odpovedala trošarinam in s tem znižala prihodke državnega proračuna, medtem ko bi lastniki trgovcev z naftnimi derivati na račun povišanih marž še naprej kovali dobičke na račun potrošnikov".
Alenka Bratušek (Svoboda), ki je bila med drugim ostra tudi do trenutnih rekordnih cen dizla, se je ob tem spraševala tudi, ali bodo subvencije države, ki jih napoveduje vlada, dejansko "subvencije za višje marže".
Kritična je bila tudi do odločitve vlade, da v rebalansu proračuna, ki predvideva za milijardo višje prihode, ni našla sredstev za financiranje ukrepov za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, ampak bo za to namenila namenska sredstva za spodbujanje zelenega prehoda državne družbe Borzen.
Da Slovenija pri nobeni od treh vrst goriva ni v dražji polovici držav EU, pa je aktualni vladi v bran stopil Aleksander Reberšek iz NSi. "Nafta bi bila v tem trenutku ravno tako draga, če ne še bolj, če bi vlado vodil Robert Golob," je dejal. Bratuškova mu je odvrnila, da bi bile cene nižje vsaj za marže, ki jih je ta vlada zvišala.
Da je vlada od junija že krepko pripomogla k temu, da so cene goriv nižje, med drugim tudi z znižanjem trošarin in odpravo plačila nekaterih prispevkov, pa je poudaril Andrej Poglajen (SDS).
Odbor je sprejel tudi več koalicijskih dopolnil, s katerimi so naslovili nekatere pripombe zakonodajno-pravne službe DZ, in predlog zakona potrdil z desetimi glasovi za in nobenim proti.
