S tem je Hrvaška dosegla osrednji cilj nacionalnega programa za boj proti minam in izpolnila vse mednarodne obveznosti, je ta teden sporočil državni sekretar Tomislav Bilandžić z ministrstva za notranje zadeve. Od konca domovinske vojne so bila namreč obsežna območja države še vedno onesnažena z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi.
Z vztrajnimi nacionalnimi prizadevanji in mednarodnim sodelovanjem je Hrvaška sistematično zmanjšala območja, domnevno nevarna zaradi min. Skupno je bilo med postopkom najdenih in varno odstranjenih skoraj 107.000 minsko-eksplozivnih naprav ter približno 470.000 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev.
Poleg tehničnega dosežka oblasti poudarjajo tudi človeško razsežnost tega mejnika, saj so izboljšali varnost, gospodarsko okrevanje in razvoj v prej prizadetih regijah. Čeprav je fizično razminiranje zdaj končano, bo Hrvaška nadaljevala programe izobraževanja o nevarnosti min, vzdrževala sodelovanje z mednarodnimi partnerji in delila svoje strokovno znanje z državami, ki se spopadajo s podobnimi izzivi.
Prepoved uporabe min
Ottawska konvencija je Hrvaško zadolžila, da v 10 letih po ratifikaciji očisti vsa svoja minska polja. Ker je bil izziv na Hrvaškem zaradi domovinske vojne ogromen, je država zaprosila za več podaljšanj in letos le zaključila dolgoletno akcijo.
V skladu s konvencijo Hrvaška kot podpisnica ne sme uporabljati protipehotnih min pod nobenim pogojem, izdelovati ali pridobivati novih zalog ter pomagati komu drugemu pri podobnih dejavnostih. Hrvaška je že pred leti izpolnila eno od glavnih obveznosti – uničenje vseh lastnih zalog protipehotnih min, razen minimalnega števila, ki je dovoljeno izključno za usposabljanje pirotehnikov in testiranje opreme za razminiranje.
Mine še vedno v regiji
V regiji še vedno obstajajo nevarnosti zaradi minskih polj. Med njimi je na prvem mestu Bosna in Hercegovina, kjer je kontaminiranih še približno 800 kvadratnih kilometrov ozemlja, največ na območjih nekdanje bojne črte. Posebej izpostavljena so območja okoli Doboja, Teslića, Maglaja, Unsko-sanskega kantona in delov okoli Sarajeva.
Nekaj manjših območij z minami ima še vedno tudi Srbija, predvsem ob mejah, največja težava pa ostaja v občini Bujanovac na jugu države, ob meji s Kosovom. Na Kosovu je do danes ostalo še približno 10 kvadratnih kilometrov min, razpršenih po 17 občinah.