S številnimi toplimi besedami in gestami se je končal državniški obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri kitajskem gostitelju, predsedniku Xi Jinpingu. Voditelja na svojem vrhu – med obiskom ameriškega predsednika sta imela več pogovorov – večjih prebojev v meddržavnih odnosih nista dosegla.
Brez odziva glede Tajvana
Trumpov obisk pri glavnem strateškem in gospodarskem tekmecu ZDA, ki je bil prvi obisk ameriškega predsednika od njegovega zadnjega potovanja leta 2017, je bil namenjen doseganju konkretnih rezultatov, s katerimi bi pred vmesnimi volitvami okrepil svojo upadajočo priljubljenost. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Trumpovo politiko trenutno podpira manj kot 40 odstotkov Američanov, več kot dve tretjini anketirancev pa je prepričanih, da ameriškemu predsedniku ni uspelo pojasniti, zakaj je bilo treba napasti Iran.
Vrh s Kitajsko je bil poln pompoznosti. A ob bogatih podobah sprehajajočih se voditeljev, ki si ob državniškem banketu tudi izrekata zdravico, vsebinsko o pogovorih ni veliko znanega. Oba voditelja sta pazila, da ne bi pokvarila dobrega delovnega vzdušja. Še najostreje je nastopil Xi z opozorilom, da bi vsaka napačna poteza ZDA glede Tajvana lahko prerasla v konflikt. A hkrati je strateški tekmici za položaj prve gospodarske velesile namesto nenehnega nasprotovanja ponudil drugačen odnos sodelovanja, ki ga je opisal kot konstruktivno strateško stabilnost.
Ameriški predsednik je priznal, da je Xijevo opozorilo slišal, a je tudi povedal, da se nanj ni odzval. Verjetno je bil zadovoljnejši, da je dobil kitajsko zagotovilo, da se bo uradni Peking
še naprej trudil zavezniški Iran prepričati, da spet odpre Hormuško ožino. Pri vračanju v domovino je Trump že kazal spet trši notranjepolitični obraz, rekoč, da Pekinga ni prosil za nobeno uslugo glede Irana. Za posredovanje Kitajske so medtem vendarle odprti tudi v Teheranu, kjer so v zadnjem dnevu skozi ožino – očitno kot gesto dobre volje – spustili okoli trideset ladij in ponovili, da ožino lahko prečkajo vse ladje tistih držav, ki niso
v vojni z Iranom. Kot še zagotavljajo v Teheranu, so dobili sporočila, da
so ZDA pripravljene nadaljevati pogajanja o končanju konflikta v Perzijskem zalivu.
Oba sta bila zadovoljna
Koliko je ta odjuga v zastalem pokru za nadzor Hormuške ožine povezana z obiskom Trumpa pri Xiju, sicer ni jasno. Dejansko je bilo vprašanje Irana le ena izmed zunanjepolitičnih tem na agendi voditeljev. Z izidom vrha sta bila zadovoljna tako Xi kot Trump.
»Ta obisk je zgodovinski in prelomni dogodek. Vzpostavili smo nove dvostranske odnose – konstruktivne, strateške in stabilne odnose –, kar predstavlja mejnik,« je dejal Xi in pristavil, da sta državi dosegli številne rezultate na področju sodelovanja. Kateri so ti rezultati, ne v Pekingu ne v Washingtonu niso konkretno pojasnili. Je bil pa z vrhom zadovoljen tudi Trump, ki mu je Xi med drugim s sprehodom razkazal rezidenco komunističnih voditeljev. »To je bil neverjeten obisk. Mislim, da je prinesel veliko dobrega,« je govoril ameriški predsednik, ki je še pred meseci Kitajski napovedal veliko carinsko vojno.