Voditelji zahodnoafriških držav so podpisali medvladni sporazum, s katerim so podprli gradnjo Afriškega atlantskega plinovoda (African Atlantic Gas Pipeline). Gre za enega največjih energetskih projektov na afriški celini, ki naj bi nigerijski zemeljski plin po atlantski obali pripeljal do Maroka in ga nato povezal z evropskim plinskim omrežjem.
Sporazum je bil podpisan na vrhu Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) v Sierri Leone. Dokument vzpostavlja skupni pravni okvir za sodelujoče države, vendar še ne pomeni dokončne odločitve o začetku gradnje.
Skoraj 7000 kilometrov dolg plinovod
Po navedbah nigerijske nacionalne naftne družbe (NNPC) in maroškega državnega urada za ogljikovodike in rudarstvo (ONHYM) bo plinovod dolg skoraj 6900 kilometrov, njegova vrednost pa je ocenjena na približno 22 milijard evrov.
Po načrtih bo vsako leto iz Nigerije skozi 13 zahodnoafriških držav do Maroka lahko prepeljal do 30 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Predvidene so tudi povezave z državami Sahela, ki so brez dostopa do morja, nato pa še priključitev na obstoječi plinovod Magreb–Evropa, ki omogoča dobavo plina evropskim odjemalcem.
Nigerija želi okrepiti izvoz
Projekt sta leta 2016 začela razvijati Nigerija in Maroko, leta 2022 pa se je pobudi uradno pridružil tudi ECOWAS.
Nigerija je ena največjih proizvajalk energije v Afriki. Po podatkih ameriške uprave za energetske informacije (EIA) je bila leta 2024 šesta največja izvoznica utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na svetu.
Maroko po drugi strani večino fosilnih goriv uvaža, zato želi s projektom postati pomembno energetsko vozlišče med Zahodno Afriko in Evropo.
Okoljevarstveniki opozarjajo na posledice
Leta 2018 je skupina 40 okoljskih in civilnodružbenih organizacij nasprotovala gradnji plinovoda. Opozorili so, da bi projekt spodbudil dodatno izkoriščanje fosilnih goriv in povečal emisije toplogrednih plinov.
Poleg tega je sporno tudi dejstvo, da naj bi del trase potekal čez Zahodno Saharo, ozemlje, ki si ga lastita Maroko in gibanje Polisario, ki si prizadeva za samostojnost Zahodne Sahare. Kritiki menijo, da bi morali za gradnjo pridobiti tudi soglasje avtohtonega saharskega prebivalstva.
Tekmovanje za posle v Evropi
Atlantski plinovod ima tudi močnega tekmeca. To je približno 4100 kilometrov dolg Transsaharski plinovod, po katerem naj bi nigerijski plin do Evrope pritekel prek Nigra in Alžirije.
Alžirija, največja proizvajalka zemeljskega plina v Afriki, si skupaj z Nigerijo in Nigrom prizadeva oživiti ta desetletja star projekt. Februarja letos sta Alžirija in Niger podpisala dogovor o ponovnem začetku del po večletnih zamudah.
Če bo Atlantski plinovod zgrajen, bi lahko pomembno spremenil energetsko sliko Zahodne Afrike in Evropi ponudil nov vir dobave zemeljskega plina ter zmanjšal odvisnost od nekaterih tradicionalnih dobaviteljev.
