Ko je sodišče v Damasku ta teden nekdanjega sirskega predsednika Bašarja Al Asada obsodilo na smrt, ga novica verjetno ni posebej vznemirila. Asad, ki je januarja 2024 po napredovanju uporniških sil zapustil Sirijo, naj bi danes z družino živel v elitnem predelu Moskve, piše britanski Inews.
Po poročilih svoj čas preživlja precej bolj mirno kot v času vladanja Siriji – med drugim naj bi igral računalniške igre in se ponovno posvečal oftalmologiji, ki jo je študiral na univerzi.
Asad je postal eden izmed številnih nekdanjih voditeljev in političnih izgnancev, ki so po izgubi oblasti našli zaščito pri Vladimirju Putinu.
Luksuz, vendar brez političnega delovanja
Asad naj bi si želel javno govoriti o padcu svojega režima, celo nastopati v televizijskih intervjujih. Toda Kremelj mu je to prepovedal, predvsem zaradi občutljivih pogajanj z novo sirsko oblastjo o prihodnosti ruskih vojaških oporišč v Siriji.
Ruski veleposlanik v Iraku Elbrus Kutrašev je lani dejal, da Asad v Rusiji lahko živi, vendar se ne sme ukvarjati s političnimi ali medijskimi dejavnostmi.
Podobne omejitve naj bi veljale tudi za druge nekdanje voditelje, ki so v Rusiji dobili zatočišče.
Med njimi je Viktor Janukovič, nekdanji ukrajinski predsednik, ki je leta 2014 po revoluciji na Majdanu pobegnil v Rusijo. Po poročilih je živel v elitnem moskovskem predelu Rubljovka, pozneje pa naj bi se preselil v Soči.
V Rusiji sta zatočišče našla tudi nekdanji gruzijski voditelj Aslan Abašidze in nekdanji kirgiški predsednik Askar Akajev. V Moskvi oziroma njeni okolici je živela tudi družina nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Zaščita ima svojo ceno
Po mnenju zgodovinarja in strokovnjaka za rusko politiko Marka Galeottija je ruska ponudba pravzaprav neke vrste dogovor.
»Del dogovora, ko postanete ruska stranka oziroma klient, je, da vam bodo poskušali pomagati ostati na oblasti. Če vse drugo odpove, pa vam bodo ponudili udobno zatočišče,« je dejal.
Nekdanji voditelji v Rusijo pogosto pridejo z velikim premoženjem. Družina Asad naj bi imela v Moskvi nepremičnine, vredne okoli 40 milijonov dolarjev.
Kremelj pa pri tem ne računa nujno na neposredni finančni dobiček. Nekdanji voditelji lahko postopoma porabljajo svoje premoženje, Rusija pa mora zanje zagotavljati nastanitev in predvsem varovanje.
To je pomemben strošek, saj nekdanji voditelji pogosto ostanejo tarča svojih političnih nasprotnikov in ljudi, ki jih povezujejo z zločini nekdanjih režimov.
Nekateri izgnanci postanejo uporabni za Moskvo
Rusija od svojih varovancev lahko pričakuje tudi protiusluge. Nekdanji voditelji lahko predstavljajo pomemben vir obveščevalnih informacij.
Nekateri naj bi s seboj prinesli podatke o političnih povezavah, skrivnih finančnih tokovih in drugih informacijah iz časa, ko so bili na oblasti. Po ocenah strokovnjakov je zato mogoče, da ruske službe takšne ljudi uporabljajo kot obveščevalne vire.
Nekdanji ukrajinski predsednik Janukovič je na primer nastopal v ruskih državnih medijih, kjer je napadal Evropsko unijo in opozarjal pred domnevnimi poskusi Zahoda, da bi Ukrajino pripeljal v Nato.
Rusija tako lahko svoje varovance uporabi tudi za propagandne namene.
»Pozlačena kletka«
Za nekdanjega diktatorja je sicer življenje v Rusiji tako lahko precej drugačno od predstave o luksuznem zatočišču.
Analitik Max Hess takšno življenje opisuje kot »pozlačena kletka«. Nekdanji voditelji, ki so bili vajeni skoraj neomejene oblasti, se morajo v Rusiji sprijazniti z nadzorom, omejitvami in politično nevidnostjo.
Kremelj jim zagotavlja varnost in udobje, vendar lahko hkrati določa, kaj smejo povedati, s kom se lahko srečujejo in kako se lahko pojavljajo v javnosti.
Za Moskvo ima takšna politika širši pomen. Rusija želi svojim zaveznikom pokazati, da jih ne bo zapustila niti takrat, ko izgubijo oblast, še piše Inews.
Sporočilo Rusije je sicer jasno: če ste Moskvi pripravljeni stati ob strani, vam bo ta lahko ponudila zatočišče. Toda ta zaščita ima svojo ceno.
