Izbruh smrtonosnega virusa ebola v Vzhodnem Kongu se hitro širi, število primerov okužbe raste, prisotna je na vse širšem območju in prehaja mejo, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Okužba je zdaj na trinajstih območjih v treh provincah v Vzhodnem Kongu, v sosednji Ugandi pa v prestolnici Kampala. WHO ob tem posebej opozarja, da se zdravstveni delavci soočajo z več velikimi izzivi pri poskusih zajezitve širjenja izbruha, med drugim s »katastrofalno mešanico bolezni in vojaškega konflikta«.
V vzhodni provinci Ituri, kjer so 15. maja potrdili prvi primer, namreč ljudje zaradi vojaških spopadov med oboroženimi skupinami množično bežijo, kar zelo otežuje sledenje osebam, s katerimi so bili okuženi v stiku, obenem pa se takšne osebe zatekajo v nagnetena taborišča. Spopadi tudi otežujejo spremljanje gibanja oseb po glavnih prometnih koridorjih, kar je eden od ukrepov omejevanja širjenja okužb. Poleg tega je zdravstveno osebje tarča jeze in napadov nezadovoljnega lokalnega prebivalstva, ki se želi obredno posloviti od umrlih, kar je zaradi velike možnosti okužbe zdaj prepovedano.
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je pozval k takojšnji prekinitvi spopadov. »Delavci v prvih bojnih vrstah tvegajo vse, medtem ko napadi na zdravstvene objekte praktično onemogočajo sledenje primerom okužb in njihovim stikom. Ne moremo zgraditi zaupanja skupnosti ali izolirati bolnih, medtem ko padajo bombe. Vse vojskujoče se strani pozivamo k dogovoru o takojšnji prekinitvi ognja, da omejimo izbruh,« pravi Ghebreyesus.
Težavno sledenje stikom
WHO v na novo objavljenem poročilu, ki zajema podatke do vključno nedelje, 24. maja, navaja, da so našteli 906 sumov okužbe z ebolo in 223 sumov smrtnih žrtev ebole. Laboratorijsko potrjenih primerov okužbe je 105, potrjenih primerov smrti zaradi ebole pa deset – devet v Vzhodnem Kongu in eden v Ugandi. Vendar WHO dodaja, da je te zadnje številke treba jemati z zadržkom, ker laboratorijska testiranja in potrjevanje primerov prihajajo z zamikom. Da se okužbe širijo, je razbrati iz podatka, da je število potrjenih primerov prejšnji teden poskočilo s 33 na 105.
Eden od izzivov za zdravstvene delavce, ki skušajo slediti stikom okuženih, je velika mobilnost ljudi v provinci Ituri, kjer so zabeležili skoraj 90 odstotkov vseh primerov. Zlasti to velja za območje Mongbwaluja, kjer so rudniki in večje prometne poti. WHO navaja, da so v Vzhodnem Kongu doslej identificirali 2231 oseb, ki so bile v stiku z okuženimi, imajo pa velike težave, da jim sledijo in na tak način omejujejo širjenje. V enem dnevu, z 22. na 23. maj, so denimo za samo 19,3 odstotka teh oseb vedeli, kje so. »Med ovirami za zdravstvene delavce pri sledenju stikom so nevarno okolje, omejitve gibanja, zelo mobilna populacija rudarskih skupnosti ter omejeno število oseb, ki so izurjene za slednje stikom,« navaja WHO. Dodatno tveganje za širjenje izbruha pa je prenos virusa v velika poslovna in transportna središča, kot so Kampala v Ugandi ter Goma in Bunia v Vzhodnem Kongu, dodaja Svetovna zdravstvena organizacija.
Vznemirjenje, ker ni pogrebov
Posebna težava so napadi na zdravstvene delavce in objekte. Bilo je več incidentov, ki odražajo strah in vznemirjenost lokalnih skupnosti, širjenje dezinformacij ter upiranje varnemu pokopu umrlih v nasprotju z utečenimi obredi. Pariški časnik Le Monde se je dokopal do posnetka enega od teh incidentov v Kyondu v provinci Severni Kivu, na katerem prebivalci udarjajo zdravstvene delavce, oblečene v zaščitne obleke, ko hočejo na vozilo naložiti krsto. Lokalni prebivalci na koncu odprejo krsto, v kateri je bela vreča s truplom. Ebola pa se prenaša tudi s stikom s predmeti, ki so kontaminirani s telesnimi tekočinami obolelega ali pokojnika, in prav to je eden največjih dejavnikov tveganja.
Poljubljanje umrlega je na vzhodu Konga pogosto uvodni del slovesa od pokojnika, kar je zdaj prepovedano. To jezi prebivalce, enako kot prepoved pogrebov. V provinci Ituri so mladi katoliki oblegali bolnišnico, da bi sami organizirali pokop priljubljenega duhovnika, je Le Mondu povedal lokalni politik Jean Pierre Bikilisende. V bližini te bolnišnice pa so zažgali šotor Zdravnikov brez meja, ki so hoteli tam izolirati domnevno okuženega. Vsak tak dogodek znatno upočasni ukrepe za zajezitev širjenja okužb in predstavlja tveganje, pravijo strokovnjaki. Ni pa to novost, saj so se podobni incidenti pojavljali tudi ob prejšnjih izbruhih ebole. Tokratni je sedemnajsti v Vzhodnem Kongu, prvega so zabeležili leta 1976. Šestnajsti se je končal decembra lani. Tokratnega je povzročil bundibugyo, eden od šestih sevov virusa ebola, ki pa je precej redek.