Delovanje po ustaljenih tirnicah ni več možno, ugotavljajo v Parizu in Berlinu. In pri tem niso osamljeni. Nemški gospodarski minister Lars Klingbeil in njegov francoski kolega Roland Lescure sta oživila idejo o Evropi dveh hitrosti, ki je v preteklosti vedno naletela na negativne odzive pri delu članic EU, saj so se bale, da bi postale manj pomembne članice.
Dejansko je bila Evropa dveh hitrosti vedno dejstvo, saj so denimo pri oblikovanju evra in njegovem kasnejšem prevzemanju, sodelovale zgolj tiste, ki so bile sposobne in pripravljene izpolniti stroge javnofinančne kriterije. Podobno je z vidika prevzemanja vladavine prava in varnostnih standardov veljalo tudi za članice schengenskega območja, čeprav je vsaj zadnje zavlačevanje s sprejemanjem Bolgarije in Romunije pokazalo, kako zelo politično je to vprašanje in je lahko – podobno kot vključevanje novih članic EU – pogosto predmet pogojevanja.
Partnerji za poglobitev EU
Kot je razvidno iz novega skupnega nemško-francoskega predloga, bi bil namen šesterice držav evropskega jedra (Nemčija, Francija, Italija, Španija, Nizozemska in Poljska) spodbujati sprejemanja zastalih evropskih projektov, ki so postali talec soglasnemu odločanju v EU. »Kot šest največjih gospodarstev v Evropi želimo zdaj prevzeti vodilno vlogo. Mi zagotavljamo zagon, drugi se nam lahko pridružijo. Pomembno je, da okrepimo našo konkurenčnost in obrambno sposobnost,« je po videokonferenci šesterice dejal minister Klingbeil.
Prvi videokonferenčni klic so gospodarski ministri šestih držav že opravili. Zaenkrat ni razvidno, da bi svoje sodelovanje poskušali formalizirati na institucionalni ravni. Ministri so vendarle opredelili prve projekte, pri katerih nameravajo delovati usklajeno. Vsi imajo predznak zagotavljanja večje evropske konkurenčnosti in suverenosti. Osredotočite se nameravajo na predlagano kapitalsko unijo, mednarodno vlogo evra, vključno z neodvisnim evropskim plačilnim sistemom. Končanje kapitalske unije naj bi vzpostavilo boljše pogoje financiranje evropskih podjetij, zlasti za zagonska in hitro rastoča podjetja.
Prav tako se šesterica namerava osredotočiti na usklajevanje vlaganj v obrambo in zagotavljanje dostopa do kritičnih mineralov prek usklajenega nakupovanja, nujnih rezerv in trgovinskih partnerstev po vsem svetu. To sicer na evropski ravni poteka že sedaj, očitno pa je želja, da bi se te aktivnosti v okviru šesterice še pospešile. Sodelovanje pri teh projektih je odprto tudi drugim državam, ki bi se želele pridružiti.
Zanimivo je sicer, da glavna iniciativa za poglobljeno sodelovanje skupine šestih držav prišla iz Nemčije, ki je v minulih mesecih izgubljala zaupanje v globljo integracijsko sposobnost Unije. Ozirati se je začela po novih enako mislečih partnerjih, potem ko je zaškripalo v francosko-nemškem motorju. Nazadnje se je to videlo pri kovanju novega strateškega partnerstva z Italijo, s katero namerava Merz prav tako predlagati več sprememb na področju zagotavljanja večje konkurenčnosti.
Merz zaznal samozavest
Evropska unija se je s članicami znašla sredi iskanja nove identitete. Razmisleki, kako povečati evropsko suverenost, prihajajo iz različnih koncev. Krepi se prepričanje, da je potrebno okrepiti evropsko dimenzijo Nata. Generalni sekretar Nata Mark Rutte sicer evropske zaveznice opozarja, naj ne sanjajo, da bi lahko svojo obrambo zagotovile brez ZDA v zavezništvu. Obrambni izdatki bi takrat po njegovih ocenah bili še višji, tudi deset odstotkov BDP.
Medtem ko se krepi prepričanje, da je potrebno še okrepiti prizadevanja za evropsko strateško avtonomijo, nemški kancler Friedrich Merz, ki je pred dnevi pokopal mednarodni red po drugi svetovni vojni, vztraja pri partnerstvu z ZDA, a hkrati zagovarja hitrejše prilagajanje Evrope novim okoliščinam. »Vedno več držav po svetu se zaveda, da sedanja globalna reorganizacija predstavlja priložnost za vse akterje, ki dajejo prednost pravilom pred samovoljnostjo in vidijo več prednosti v prosti in pošteni trgovini kot v enostranskem zasledovanju lastnih interesov,« je dejal Merz in dodal, da je Evropa v minulih dneh, ko se je zoperstavila ameriškemu izsiljevanju s carinami zaradi Grenlandije, našla samozavest. »Morda smo prvič z lastnimi očmi videli, da lahko postanemo velesila – prav na podlagi vrednot, ki jih ne želimo opustiti«, je menil kancler.
