V Nemčiji se začenja sojenje domnevnemu vodji sabotaže plinovodov Severni tok leta 2022, ki je pospešila postopni umik Evropske unije od nakupa ruskih energentov. Na zatožno klop višjega deželnega sodišča v Hamburgu bo sedel Sergej Kuznecov, ki naj bi bil na čelu skupine saboterjev, ki je razdejala plinovoda, po katerih je ruski plin po dnu Baltskega morja pritekal v Evropo.
Tožilci od obtoženca, ki krivdo zanika, pričakujejo tudi informacije o tem, kdo vse naj bi poleg že znanih osumljencev sodeloval pri akciji. Obenem želijo potrditi sum, da so operacijo naročile ukrajinske oblasti. Kot stranki v postopku sta želeli sodelovati tudi ruski družbi, ki upravljata plinovoda, vendar je sodišče njuno udeležbo zavrnilo. Odškodninskih zahtevkov družb v tem postopku namreč ne bodo obravnavali.
Napad spremenil energetska razmerja
Kuznecov je kot sostorilec obtožen vojnega zločina zaradi uporabe prepovedanih načinov vojskovanja z napadi na civilne objekte, povzročitve eksplozije, uničenja objektov in motenja delovanja javnih služb. »Konec februarja 2022 je skupaj z drugimi vojaškimi uslužbenci v imenu državnih organov Ukrajine pripravil načrt. Cilj je bil trajno ustaviti dobavo plina po plinovodih in preprečiti Rusiji, da bi prihodke od trgovanja z zemeljskim plinom uporabila za financiranje svojih vojnih prizadevanj,« piše v obtožnici. Če bo spoznan za krivega, mu grozi večletna zaporna kazen.
Sojenje, za katero je predvidenih šestnajst dni obravnav, bodo zagotovo pozorno spremljali v Moskvi, Bruslju in Kijevu. Tako evropska komisija kot nemška vlada sojenje nekdanjemu častniku ukrajinske vojske prepuščata organom pregona in nemškemu pravosodju ter ga ne želita komentirati.
Napad na 1220 kilometrov dolga plinovoda Severni tok, s katerima je Rusija želela zaobiti Ukrajino pri dobavi plina Evropski uniji, je spremenil energetska razmerja v Evropi in širše. Po obeh plinovodih bi lahko prečrpali skupaj 55 milijard kubičnih metrov plina na leto.
So sodelovale državne oblasti?
Sojenje je tudi politično zelo občutljivo, saj bi lahko razkrilo vpletenost ukrajinskih oblasti v napad na Severni tok, po katerem je Evropa pred vojno v Ukrajini uvažala velik del zemeljskega plina iz Rusije.
Na morebitno vpletenost ukrajinskih oblasti jasno kaže obtožnica. Operacijo naj bi predlagal nekdanji ukrajinski obveščevalni častnik Roman Červinskij, odobril pa naj bi jo takratni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni. Oba to zanikata. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prav tako večkrat zanikal, da bi bila država vpletena v operacijo, preiskovalcem pa ponudil vso ukrajinsko pomoč. Vendar prestreženi telefonski pogovori Kuznecova, ki jih je po aretaciji opravil iz italijanskega zapora, po navedbah preiskovalcev kažejo na morebitno vpletenost državnih struktur. Ženi se je namreč pritoževal, da se počuti zapuščenega od Ukrajine in Zelenskega. Trdil je, da se nikakor ni oddaljil od svoje enote in da ni deloval na lastno pest.
V Rusiji medtem pričakujejo, da bo sojenje v Nemčiji, ki naj bi se predvidoma končalo prihodnje leto, prineslo konkretne rezultate. V Kremlju so sporočili, da si želijo objektivnega postopka. Prav tako pričakujejo, da bo ugotovljeno, kdo je napad naročil in kdo ga je izvedel.
Saboterji so izginili z obličja Zemlje
Kuznecova so avgusta lani prijeli v Italiji, kjer je bil z družino na počitnicah. Novembra so ga prepeljali v Nemčijo, kjer je zdaj dočakal začetek sojenja. Po dolgotrajni preiskavi nemške oblasti sumijo, da je skupaj s skupino sostorilcev konec septembra 2022 na tri od štirih cevi plinovodov Severni tok 1 in 2 namestil skupno šest eksplozivnih naprav. Eksplozije so povzročile uhajanje plina na štirih mestih, pretok po obeh plinovodih pa je bil že pred tem ustavljen.
Rusija je namreč zaradi domnevnih tehničnih težav tri tedne prej ustavila dobavo po Severnem toku 1, plinovod Severni tok 2 pa sploh še ni bil v uporabi.
V skupini saboterjev na najeti jadrnici Andromeda naj bi bili še en ukrajinski vojak, kapitan in štirje civilisti potapljači. Kje je večina osumljencev, trenutno ni znano. Policija v drugi državi je prijela le še enega od njih. Hrvaška policija je avgusta prijela Vladimirja Žuravljeva, enega od domnevnih potapljačev. Hrvaške oblasti so že odobrile njegovo izročitev Nemčiji.
