Voditeljica francoske skrajne desnice Marine Le Pen je izjavila, da bo kljub neugodni sodbi prizivnega sodišča kandidirala na francoskih predsedniških volitvah spomladi 2027, na katerih je favoritka. »Sem kandidatka. Ni scenarija, ki bi to lahko preprečil,« je dejala v torek zvečer na dnevniku televizije TF1.
Nekaj ur pred tem jo je pariško prizivno sodišče spoznalo za krivo, ker je njena stranka več let plačevala svoje zaposlene v Franciji, na primer tudi varnostnike Le Penove, iz denarja, ki je namenjen pomočnikom evropskih poslancev. Obsodilo jo je na tri leta zapora, od tega dve leti pogojno, kar pomeni, da bo eno leto nosila elektronsko zapestnico, kar je mogoče skrajšati na šest mesecev. Prizivno sodišče pa ji ni povsem zaprlo poti do Elizejske palače, ker je dejansko odpravilo petletno prepoved opravljanja javnih funkcij, kar je bil glavni del sodbe prvostopenjskega sodišča marca 2025.
Vendar je Le Penova pred tem torkom, ki bo v primeru njene zmage na volitvah zgodovinski dan, večkrat izjavila, da se bo v primeru neugodne sodbe prizivnega sodišča, kar del z elektronsko zapestnico nedvomno je, odpovedala predsedniški kandidaturi in da se ne bo pritožila na višjo sodno instanco.
Bo kandidatka z zapestnico ali brez nje?
Le Penova besede ne drži tudi zato, ker je v torek zvečer na televiziji TF1 še dejala, da se bo – ker je prepričana, da je nedolžna – pritožila na kasacijsko sodišče, ki lahko razveljavi odločitev prizivnega sodišča. S tem bi dosegla, da ji vsaj do sodbe kasacijskega sodišča ne bo treba nositi elektronske zapestnice. »Ker imam zdaj možnost, da se pritožim na kasacijsko sodišče, kar pomeni suspenz sodbe prizivnega sodišča, bom torej v volilni kampanji brez elektronske zapestnice,« je dejala na TF1.
Toda kasacijsko sodišče bi lahko med januarjem in marcem potrdilo odločitev prizivnega in v tem primeru bo morala do predsedniških volitev 18. aprila in 2. maja nositi elektronsko zapestnico (česar ji zaradi imunitete, če postane predsednica Francije, ne bo treba). Tako bi lahko med volilno kampanjo njeni nasprotniki na njeni roki imeli dokaz o zlorabi javnega denarja. Sama je leta 2013 izjavila: »Politiki, obsojeni zaradi poneverb javnega denarja, dosmrtno ne bi smeli kandidirati na nobenih volitvah.«
Poleg tega elektronska zapestnica pomeni hišni pripor in obsojenec lahko le ob določenih urah, ki mu jih dovoli sodnik, zapusti dom, a ne sme iti predaleč. Le Penova pa je še prejšnji teden izjavila, da je zanjo nesprejemljivo, če bi ji moral neki sodnik dovoliti, da gre na zborovanje.
Že četrti naskok na Elizejsko palačo
Le Penova bo tako že četrtič predsedniška kandidatka. Njen oče Jean-Marie Le Pen (1928–2025), ki je med drugim podcenjevalno govoril o holokavstu, je kandidiral petkrat. Stranko Nacionalni zbor, ki se je pred letom 2018 imenovala Nacionalna fronta, si tako še naprej lasti družina Le Pen. Glavni problem stranke pa je neizkušenost vodstva. Drugače kot na primer italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je bila med letoma 2008 in 2011 ministrica za mladino, Le Penova ni bila nikoli v vladi. Poleg tega Melonijeva vlada v koaliciji treh strank, medtem ko bi Le Penova v primeru zmage 2. maja prihodnje leto in potem še na parlamentarnih volitvah sama s svojim Nacionalnim zborom vodila Francijo, ki je v vse hujših javnofinančnih težavah.