Berlin: Zdaj bo še težje
Predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz je dejal, da je zgrožen nad usmrtitvijo. Ostro jo je obsodila visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in varnostne zadeve Catherine Ashton, njena tiskovna predstavnica Maja Kocijančič pa je dodala, da "po naši oceni obsojena nista imela ustreznih pravic pri obrambi in obstaja dvom o sodnem postopku". Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel je dejal, da bo usmrtitev še otežila že tako težavne odnose Evrope z Minskom, usmrtitev so kritizirali tudi v več drugih evropskih prestolnicah in nevladnih organizacijah.
Obdobje otoplitve med Evropsko unijo in Minskom se je končalo konec lanskega leta po beloruskih predsedniških volitvah in nasilju nad demonstranti. Še bolj so se odnosi zaostrili, ko je Bruselj februarja razširil seznam oseb iz Belorusije, proti katerim je uvedel sankcije. Minsk je zaradi tega domov napotil veleposlanika Poljske in Evropske unije, članice EU pa so nato poklicale domov vse svoje veleposlanike.
Prvi predsednik ne sme iz države
Naslednji korak v zaostritvi se lahko zgodi ta teden, ko bodo zunanji ministri držav članic EU v petek razpravljali o razširitvi "črnega seznama" oseb, na katerega naj bi uvrstili nekaj beloruskih poslovnežev in podjetij blizu predsedniku Aleksandru Lukašenku. Razprava o tem je po naših podatkih še odprta, pred zasedanjem ministrov pa bo o seznamu razpravljal odbor stalnih predstavnikov držav članic. Med odprtimi vprašanji je po neuradnih podatkih seznam podjetij, proti katerim naj bi uvedli sankcije, ter določitev natančnejše pravne podlage. EU je pretekli mesec seznam razširila z devetnajstimi sodniki in dvema visokima policistoma, niso pa nanj uvrstili nobenega od poslovnežev. Slovenija in Latvija sta tedaj nasprotovali, da bi bil nanj uvrščen en sam poslovnež, in sicer Jurij Čiž, s katerim ima velik posel dogovorjeno podjetje Riko.
Slovenija bo po napovedih zunanjega ministra Karla Erjavca sankcije podprla, če bo jasno določena podlaga zanje in če bo na seznamu več oseb. Pred časom so zaokrožila štiri mogoča imena. V Latviji je pretekli teden 22 od stotih poslancev pozvalo proti uvedbi sankcij, združenje delodajalcev pa je sporočilo, da bi lahko povzročile izpad treh odstotkov BDP. Velika Britanija in Francija pa sta po navedbah dveh virov predlagala še širši seznam, kot ga je predvidel osnutek.
Uradni Minsk je medtem uvedel dodatne "sankcije" proti svojim državljanom. V preteklih tednih je že prepovedal oditi iz države več novinarjem in članom opozicije, zdaj naj bi enako ukazal tudi za prvega predsednika Belorusije po razpadu SZ Stanislava Šuškeviča. Šuškeviču, ki je dejaven v beloruski opoziciji, so zasegli potni list, ko je hotel prestopiti mejo z Latvijo.
