Ruske oblasti so od leta 2019 sprejele številne ukrepe proti organizacijam in posameznikom, ki so povezani z Navalnim. Protikorupcijski aktivist in eden najglasnejših kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina je februarja lani v še nepojasnjenih okoliščinah umrl v kazenski koloniji v arktični regiji, kjer je prestajal 19-letno zaporno kazen zaradi obtožb, ki jih je sam označil za politično motivirane.
Sodišče s sedežem v Strasbourgu je po obravnavi 139 prejetih pritožb danes soglasno odločilo, da je Rusija z ukrepi kršila več členov evropske konvencije o človekovih pravicah v zvezi s pravico do spoštovanja zasebnosti in družinskega življenja, pravico do svobode izražanja in združevanja ter zaščito lastnine.
Po mnenju ESČP so bili ukrepi ruskih oblasti del usklajenega delovanja, katerega cilj je bilo popolno uničenje demokratične opozicije.
Sodišče je pri tem naštelo obsežne usklajene preiskave, zasege premoženja, zamrznitve bančnih računov in uvrstitev organizacije Fundacija za boj proti korupciji (FBK), ki je registrirana v ZDA in jo vodi nekdanji sodelavec Navalnega, med tuje agente. Kasneje so jo opredelili še kot ekstremistično, novembra letos pa tudi kot teroristično organizacijo.
Navedeni razlogi za ukrepe po mnenju ESČP niso bili utemeljeni in so služili kot pretveza za razgradnjo neodvisnih političnih in državljanskih struktur.
Sodišče je odločilo, da mora Rusija tožnikom - FBK ter drugim organizacijam in družinskim članom Alekseja Navalnega - izplačati odškodnine v višini od 5000 do 30.000 evrov.
Rusija je bila sicer izključena iz Sveta Evrope zaradi njene agresije proti Ukrajini, ki jo je začela februarja 2022. To pomeni, da ni več članica evropske konvencije o človekovih pravicah, za spoštovanje katere skrbi ESČP. Sodišče sicer trdi, da ostaja odgovorna za vse kršitve, storjene pred tem. Moskva pa odločitev ESČP ne šteje več za zavezujoče in je večkrat zavrnila plačilo dosojenih glob in odškodnin.