Velikonočni otok (Rapa Nui), eden najbolj oddaljenih otokov na svetu, leži v vzhodnem Tihem oceanu. Zgodovinska zibelka polinezijskega ljudstva Rapanui, katerih glavne mitološke zgodbe govorijo o Hotu Matu'a, domnevnem prvem naseljencu Velikonočnega otoka, ter o veri v svetega ptičjega človeka, stvaritev boga stvarnika Makemakeja. Zahodnemu svetu bolj poznan del njihove kulturne dediščine so moai, 887 človeških monolitnih figur, izklesanih iz kamna. Njihovi obrazi so obrazi prednikov in družinskih linij. Ob njihovem vznožju naj bi domačini čutili mano, življenjsko energijo in moč posameznikov, ki so jo nekoč nosili. Moai počivajo na kamnitih platformah ahu. Arheologi so dokumentirali najmanj 360 ahujev, med njimi pa je večina zbranih na otoški obali. Poleg njihove uporabe kot ploščadi za kipe so svetišča in kraji pokopa.
Velikonočni kipi so znani po svoji velikosti, širokih nosovih, pravokotnih ušesih in globokih očeh. Celopostavni kipi so pogosto zakopani ali prikazani v čepečem položaju, pri čemer je njihova glava večja kot telo, njihove roke pa počivajo v različnih položajih. Večinoma stojijo ob obali otoka, njihovi obrazi pa so obrnjeni proti vasi in skupnosti znotraj otoka. Ob obali je mogoče najti tudi kipe, obrnjene proti morju. Domačini verjamejo, da popotnikom pomagajo najti pot domov. Danes kamnite skulpture počasi razpadajo. Leta izpostavljenosti neizprosni naravi so naredila svoje in jih postopoma razkrajala. Brez novih moaijev, ki bi lahko nadomestili uničene, ukradene ali pa izgubljene, se otočani, arheologi in znanstveniki trudijo ugotoviti, kako naj ohranijo del bogate kulturne prakse in zgodovine ljudstva Rapanui.
Brez vladnega sklada, ki bi bil posebej namenjen ohranjanju otoške dediščine, skupnost velik del turističnega prihodka nameni popravilom in poskusom zaščitnih ukrepov. Poleg erozije, dežja, sonca, vetra, morja, potresov, živali in britanskih kolonialistov ter hord turistov obstoj kipov zadnje dni ogroža še požar. Ogenj naj bi zajel več kot sto hektarjev nacionalnega parka Rapa Nui in povzročil nepopravljivo arheološko škodo, so v izjavi zapisali v parku. Območje, ki ga je ogenj najbolj prizadel, leži okoli vulkana Rano Raraku. Celotno območje je na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Tam stoji več sto moaijev, prav tako je na območju kamnolom, ki so ga prebivalci uporabljali za pridobivanje kamna in izklesovanje skulptur. Rapanui so do 10 metrov visoke kipe izklesali neposredno v vulkanski kamen, potem pa kip ločili od skale in ga odpeljali na zaželeno lokacijo. Ob kamnolomu še danes leži 396 nedokončanih kipov v različnih stopnjah izdelave. Točno število poškodovanih kipov še ni znano, vendar je škoda na več kot 500 let starih kipih znatna in po mnenju oskrbnikov parka nepopravljiva.
Kamnolom Ranu Raku je ena najpomembnejših lokacij na otoku, saj je pomembno arheološko najdišče in ostanek starodavne kulture, ki je propadla konec 17. stoletja po več zaporednih katastrofah. Po več letih arheoloških raziskav otoka znanstveniki še vedno nimajo jasnega odgovora na vprašanje, kaj je povzročilo propad civilizacije. Vendar večina dokazov kaže na razgradnjo družbenih vezi po prvem stiku z evropskimi kolonizatorji. Danes izjemni kipi na otok privabijo več tisoč obiskovalcev na sezono. Hiter porast turizma pa kaže na potrebo po boljši regulaciji in upravljanju ter vzpostavitvi zaščitnih ukrepov, ki bodo zagotovili ohranitev obrazov prednikov.
.png)
