Na sojenju v Haagu nekdanjim štirim vodilnim v Osvobodilni vojski Kosova (OVK), obtoženim vojnih zločinov v letih 1998–1999, je po sklepnem govoru tožilstva, ki za vsakega od štirih obtoženih zahteva 45 let zapora, še obramba predstavila svoj zaključni govor. Vojna na Kosovu v letih 1998–1999, ki se je končala z vojaškim posredovanjem Nata, je zahtevala življenja več kot 10.000 ljudi, večinoma Albancev.
Obramba: Dokazov ni
Nihče od štirih ne priznava krivde. Gre za nekdanjega premierja in predsednika Kosova, 57-letnega Hashima Tachija, nekdanja predsednika skupščine Kosova Kadrija Veselija in Jakupa Krasniqija ter nekdanjega poslanca Rexhepa Selimija. Sodba bo znana v maju.
Odvetnik obrambe, 55-letni Luka Mišetić, je v sredo zavrnil obtožbe tožilstva, da je prvoobtoženi Tachi vedel za umore, mučenja in preganjanje nasprotnikov ter da je vse to sam ukazal. Zanika tudi, da je bil Tachi na čelu zločinskega skupinskega podjetja s ciljem, da se polasti celotnega Kosova. Mišetić, rojen v Chicagu hrvaškim staršem iz zahodne Hercegovine, zanika, da bi takšen načrt sploh obstajal, ker o njem ni dokumentov, priče pa o tem ničesar ne vedo. Pravi, da Thaci ni imel oblasti nad vojaškimi poveljniki OVK, torej naj ne bi bil odgovoren za njihove zločine. Tožilstvo pa naj ne bi bilo prepričljivo v svojih dokazih – tudi zato, ker Tachi večji del tega obdobja od marca 1998 do septembra 1999, za katero mu očitajo vojne zločine, ni bil na Kosovu. Prav tako ni dokazov, da se je preko telefona udeleževal sestankov poveljstva OVK ali da so ga obvestili o odločitvah, sprejetih na teh sestankih.
Mišetić se sklicuje tudi na priče, ki so jim diplomati ter tajne službe iz več držav dali vedeti, da ni bil osumljenec za vojne zločine. V tem smislu so v prid Tachija – ki je leta 2020 odstopil kot predsednik Kosova in prostovoljno prišel v Haag – pričali tudi nekdanji vrhovni poveljnik Nata Wesley Clark, nekdanji pomočnik ameriškega zunanjega ministra James Rubin in upokojeni ameriški diplomat Christopher Hill.
Tožilstvo o več kot sto
ubitih civilistih
V ponedeljek so tožilci v svojih zaključnih govorih za vojne zločine in zločine proti človeštvu za vsakega od štirih zahtevali po 45 let zapora. Pod njihovim vodstvom naj bi namreč OVK ubila več kot sto civilistov. Vseh zabeležnih primerov zaprtih med aprilom 1998 in avgustom 1999 pa je 437. Večinoma je šlo za civiliste različnih narodnosti, tudi Albance, za katere so v OVK domnevali, da so sodelavci srbskih sil. Zaprte so med drugim brutalno pretepali, jim pulili nohte, OVK pa je uporabljala tudi elektrošoke. Eden od tožilcev je obtoženim tudi očital, da so organizirali napad na pogreb osebe, ki jo je ubila OVK.
OVK je nadaljevala z zapiranjem civilistov tudi po podpisu kumanovskega sporazuma 9. junija 1999, s katerim se je končalo Natovo bombardiranje Srbije in Črne gore, ker je jugoslovanska vojska pristala na umik s Kosova, trdi tožilstvo. Tedaj bi se namreč morala končati vojna na Kosovu, a je OVK tudi po podpisu sporazuma v juniju ubila še dva civilista, trdijo.
Predsednica:
Sprevračanje zgodovine
Predsednica Kosova Vjosa Osmani je v izjavi o sojenju dejala: »Vsak poskus, da se boj OVK izenačuje z zločini srbskega genocidnega agresorja, spodkopava zaupanje v pravico in dolgoročno škodi miru.« Poudarila je, da je bil boj OVK »pravičen in brezmadežen«. Ostro je napadla poskuse »sprevračanja zgodovine«. Podobno meni Thacijeva Demokratska stranka Kosova, za katero je nesprejemljivo, da se »osvobodilni boj OVK prikazuje kot zločinski projekt«.
Albanski premier Edi Rama pa pravi, da ne more dojeti, kako lahko haaški tožilci za Thacija in druge tri zahtevajo 180 let zapora. Njegova zunanja ministrica Elisa Spiropali je izjavila, da že pet let pripora za četverico postavlja pod vprašaj pravičnost sojenja in spoštovanje človekovih pravic. Sprašuje se, kako to, da po drugi strani mnogih zločinov srbskih oblasti nad kosovskimi civilisti v Haagu niso obravnavali.
