Kot smo že poročali, danes ta naraščajoča populacija divjih živali predstavlja tako hudo okoljsko grožnjo, da so jim oblasti napovedale množičen odstrel. A se jim jim je po pisanju Guardiana morda vendarle nasmehnila sreča. Povodnim konjem namreč zatočišče v Indiji ponuja sin milijarderja Mukesha Ambanija.
Rešitev v zasebnem živalskem vrtu
Anant Ambani je obudil lanskoletno ponudbo za selitev 80 povodnih konjev v svoje zavetišče Vantara v zvezni državi Gudžarat. Ambani poudarja, da gre za živa, čuteča bitja. "Če imamo možnost, da jih rešimo z varno in humano rešitvijo, je naša odgovornost, da to poskusimo storiti," je povedal za Guardian.
Vendar pa projekt Vantara spremljajo številne polemike. Čeprav v njem domuje več kot 150.000 živali, vključno s številnimi ogroženimi vrstami, se zavetišče sooča z obtožbami o nezakonitem in neetičnem pridobivanju živali. Mednarodna organizacija CITES pa je že večkrat opozorila na morebitne kršitve pravil o trgovini z divjimi živalmi.
Kritiki zavetišče označujejo za družinski projekt, saj javnost vanj nima vstopa. Projekt ima tudi močno politično podporo, slovesno ga je namreč odprl indijski premier Narendra Modi. Družina Ambani vse obtožbe zanika, indijsko vrhovno sodišče pa lani ni našlo dokazov o nepravilnostih.
Logistični in finančni izziv
Selitev 80 živali, od katerih vsaka tehta približno dve toni in živi v divjini, predstavlja ogromen logistični zalogaj. Stroški operacije bi po ocenah lahko presegli štiri milijone dolarjev.
Ambani je v izjavi za javnost potrdil, da se je neposredno obrnil na kolumbijsko vlado za odobritev varne in znanstveno vodene premestitve.
"Teh 80 povodnih konjev si ni izbralo kraja rojstva, niti niso sami povzročili okoliščin, v katerih so se znašli," je v izjavi dodal Ambani.
Kljub Ambanijevemu optimizmu pa ostajajo vprašanja o primernosti zavetišča Vantara. Povodni konji v Indiji niso avtohtoni, v zavetišču pa, kljub prisotnosti slonov, tigrov in krokodilov, doslej še niso skrbeli za to vrsto živali – še posebej ne v tolikšnem številu.
Kolumbijska okoljska katastrofa
Zgodba se je začela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Escobar na svoje posestvo Hacienda Napoles uvozil štiri povodne konje. Po njegovi smrti so se živali naselile v porečju reke Magdalene, kjer so se zaradi pomanjkanja naravnih plenilcev in obilice hrane nenadzorovano namnožile.
Danes po Kolumbiji tava že več kot 200 osebkov, kar je največja populacija teh živali zunaj Afrike. Uničujejo vegetacijo ter ogrožajo lokalne živalske vrste in živino. Ker sterilizacija ni bila dovolj uspešna, strokovnjaki opozarjajo, da bi njihovo število v prihodnjih desetletjih lahko naraslo na več kot tisoč. To je prisililo oblasti v napoved uradnega lova in odstrela, kar je sprožilo val ogorčenja med aktivisti za pravice živali.