Hrvaško obeleževanje vojaške operacije Nevihta iz leta 1995 vsako leto postreže z besednimi dvoboji politikov v regiji – in letos ni bilo nič drugače. Znotraj Hrvaške je bilo sicer precej mirno, kar predvsem pomeni, da se v spor nista zapletla glavna politična akterja in antagonista, predsednik Zoran Milanović in premier Andrej Plenković. V Kninu sta na osrednji proslavi zmage v operaciji, v kateri je hrvaška vojska uničila samooklicano Republiko Srbsko in končala vojno v državi, sedela skoraj skupaj, vmes so posadili le vojnega veterana in večkrat odlikovanega častnika hrvaške vojske Roberta Puja.

Zato pa je srbski predsednik Aleksandar Vučić že dan prej v Mrkonjić Gradu v Republiki Srbski v BiH dejal, da je bila Nevihta »zločin, ki ga Srbi ne smejo pozabiti«. V govoru na dan, ko Srbi obeležujejo dan spomina na mrtve in pregnane v Nevihti, je povedal, da Srbija nikoli več ne bo dovolila nobene takšne operacije nad Srbi v Srbiji ali Bosni in Hercegovini, ob tem pa izpostavil moč srbske vojske. Čez Mrkonjić Grad so leta 1995 bežali Srbi, ki so se umikali iz Hrvaške, kasneje tega leta pa je šla čez mesto ofenziva hrvaške vojske v BiH.

Srbske kritike Črne gore

Vučićeve puščice so letele tudi na druge naslove, ne samo na hrvaške. Govoril je denimo tudi o razkolu med Srbi, kar je bila kritika domače opozicije in protestov v času, ko se pripravljajo jesenske volitve. Kritiziral je tudi Črno goro, ki je na hrvaško obeleževanje operacije Nevihta v Knin poslala svojega odpravnika poslov na veleposlaništvu v Zagrebu, v Mrkonjić Grad pa nikogar. Dejal je, da to obžaluje in da so se v Črni gori tako verjetno odločili zato, da z Evropsko unijo »zaprejo še kakšno pogajalsko poglavje«.

Udeležba je povzročila polemike tudi v sami Črni gori. V uradu predsednika Jakova Milatovića so zapisali, da črnogorska udeležba v Kninu ni bila obvezna in da »odgovorna politika državljanske in evropske Črne gore pomeni tudi zmernost in spoštovanje vseh žrtev vojn na območju nekdanje Jugoslavije, brez selektivnega pristopa«. To je bila kritika na račun vlade, ki jo vodi premier Milojko Spajić. Potem je črnogorsko zunanje ministrstvo sporočilo, da ima država zadnje desetletje vsakič predstavnika na proslavi v Kninu.

Milanović hvalil prvega vojaka

Na Vučićeve izjave so se odzvali tudi na Hrvaškem. Obrambni minister Ivan Anušić je dejal, da je Vučićeva zamera Črni gori del njegovega pristopa, saj da enako počne z vsakim, ki se z njim ne strinja. »To je sedaj njegov problem. Naj se gre politiko, kot se mu zdi prav, enako bomo počeli mi, pa poglejmo, kje bo kdo na koncu končal,« je povedal.

Predsednik Zoran Milanović je dejal, da se gredo v Srbiji revizijo zgodovine, in izpostavil Vučićeve besede o tem, da se Srbija oborožuje. Rekel je, da to počne »z direktno pomočjo nekaterih naših svetovalcev in zaveznikov, in moramo se vprašati, ali je to poštena igra in koliko nas bo stala«.

Še najbližje Milanovićevi bodici za Plenkovića je bilo opazno izpostavljanje načelnika generalštaba hrvaške vojske Tihomirja Kundida. Milanović je rekel, da ima Kundid njegovo polno podporo in da je edini od načelnikov generalštabov v Natu in EU, ki je med napadom poveljeval bataljonu. Hvala Kundida izstopa zato, ker se je ta nedavno znašel v navzkrižnem ognju med Milanovićem in Plenkovićem, ko sta se sprla o udeležbi hrvaških vojakov na vojaški paradi v Parizu. Kundid je potem ravnal po napotkih Milanovića, Hrvaška pa je na parado poslala policiste.

Priporočamo