Razbitino so našli v bližini otoka Kekova ob obali province Antalja na jugu Turčije. »Ladijska razbitina je časovna kapsula na dnu morja,« je povedal profesor Hakan Öniz z Univerze Akdeniz v Turčiji, ki je vodil odpravo Združenja za sredozemsko arheologijo. Raziskovalci ocenjujejo, da je bila ladja dolga približno deset metrov in je bila namenjena trgovini.
Plovilo iz zgodnje bronaste dobe je prevažalo tovor po Sredozemskem morju, v keramičnih posodah, ki so jih našli ob razbitinah, pa so se ohranile celo sledi njihove prvotne vsebine.
Starost določili po obliki keramičnih posod
Raziskovalci so našli tudi druge predmete iz tistega obdobja. Med najdbami so bila tri velika kamnita sidra in več kot 30 keramičnih posod za shranjevanje, znanih kot amfore. Ker se leseni deli ladje niso ohranili, arheologi njene starosti niso mogli določiti z radiokarbonskim datiranjem, ki temelji na merjenju izotopa ogljika v organskih materialih.
Namesto tega so analizirali obliko in okrasje amfor. Ker so se načini izdelave keramike skozi zgodovino spreminjali, je mogoče posamezne sloge povezati z določenimi zgodovinskimi obdobji.
Posode imajo značilno obliko: dva ročaja, izboklino na sredini in ravno dno. Öniz je pojasnil, da se njihova zasnova ujema z amforami, odkritimi v Egiptu in na Bližnjem vzhodu, za katere je znano, da so stare med 4400 in 4700 let.
»Če primerjamo tehnike okraševanja, lahko z gotovostjo trdimo, da naša razbitina izvira iz zgodnje bronaste dobe. To drži stoodstotno,« je poudaril.
Potapljači so posode prinesli na površje, strokovnjaki pa jih skrbno konservirajo, da bi jih zaščitili po tisočletjih, preživetih v vodi.
V posodah se je ohranila neznana snov
Amfore je po dvigu iz morja pregledala arheologinja Karin Sowada z avstralske Univerze Macquarie. Nekatere so ostale nepoškodovane, v njih pa je presenetljivo odkrila ostanke goste, sijoče snovi. »Ko sem pogledala v notranjost, sem skoraj omedlela. Nisem mogla verjeti, koliko ostankov je bilo še vidnih. Ni šlo zgolj za nekaj madežev, ohranilo se je veliko te snovi,« je povedala.
Raziskovalci zdaj poskušajo ugotoviti, kaj so posode prvotno vsebovale. Med možnostmi so oljčno olje, vino in drevesne smole.
Karin Sowada ob tem opozarja, da bi lahko ostanki izvirali tudi iz poznejše uporabe posod. Takšne amfore so bile velike in dragocene, zato jih po dostavi tovora verjetno niso zavrgli, temveč so jih lahko uporabljali še vrsto let.
»Ljudje so te posode ob prihodu na cilj izpraznili in jih nato morda uporabljali še mnogo, mnogo let,« je pojasnila.
Ladja razkriva trgovske poti izpred tisočletij
Najdba ponuja tudi pomemben vpogled v trgovino v starodavnem Sredozemlju. Arheologi menijo, da je ladja svojo pot začela nekje ob vzhodni obali Sredozemskega morja. Tovor je verjetno prevažala proti antičnemu mestu Troja na območju današnje severozahodne Turčije ali proti Kreti, kjer je živela minojska civilizacija.
Pomorska trgovina je bila v tistem času nevarna, še posebej v okolici otoka Kekova, kjer so močni morski tokovi in vetrovi povzročili številne brodolome. Öniz je povedal, da med potopi k razbitini pogosto razmišlja o ljudeh, ki so bili povezani z ladjo in njenim tovorom. »Mi smo prvi ljudje, ki so se teh predmetov dotaknili po 5000 letih,« je dejal. Ob tem pomisli na mornarje, izdelovalce amfor in ljudi, ki so težke posode nosili na ladjo, pa tudi na ženske, ki so doma čakale svoje može, a se ti žal nikoli niso vrnili.