V skupni izjavi, ki sta jo objavili agenciji ZN – Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) – so sporočili, da obstaja bojazen, da sta se v zadnjih tednih ob obali Mjanmara prevrnili dve barki z več kot 500 ljudmi na krovu.
»Po predhodnih informacijah sta plovili konec junija izpluli iz mjanmarske zvezne države Rakhine, na njiju pa so bili večinoma potniki iz vrst ljudstva Rohinga. Med njimi naj bi bili tudi nekateri, ki so potovali iz begunskih taborišč v Cox's Bazarju v Bangladešu,« piše v izjavi.
Prvi čoln z 250 ljudmi je izgubil stik z obalo kmalu po tem, ko je izplul na odprto morje. Za drugega, na katerem je bilo 280 ljudi, pa domnevajo, da se je 8. julija prevrnil ob mjanmarski obali, sta sporočili IOM in UNHCR. Nesreče in števila žrtev še niso uradno potrdili.
Ocena števila ljudi, ki naj bi bili na krovu, temelji na predhodnih informacijah. »Če se bo ta tragedija potrdila, se bo pridružila skoraj 300 ljudem, ki so letos že pogrešani ali so izgubili življenje v Andamanskem morju in Bengalskem zalivu. Med njimi so tako rohinški begunci kot državljani Bangladeša,« sta dodali agenciji ZN.
Rohinški begunci iščejo boljše življenjske razmere
Rohingejci so muslimanska manjšina, ki večinoma izvira iz mjanmarske zvezne države Rakhine ob meji z Bangladešem. Soočajo se s sistematično diskriminacijo in načrtnim preganjanjem. Leta 2017 je zaradi nasilne kampanje preganjanja, ki jo je izvedla mjanmarska vojska, več kot 1,2 milijona ljudi prebegnilo v Bangladeš, kjer živijo v slabih razmerah v prenatrpanih begunskih taboriščih.
UNHCR ocenjuje, da je leta 2025 približno 6500 beguncev ljudstva Rohing poskušalo s pomočjo tihotapcev po nevarni morski poti priti v države z boljšimi življenjskimi razmerami. Leta 2026 so v severnem Indijskem oceanu našteli že skoraj 900 pogrešanih ali umrlih beguncev na morju. Večina jih skuša doseči varnejše in premožnejše države, kot so Malezija, Indonezija in Tajska.
V zadnjih letih je na tisoče rohinških beguncev pristalo v indonezijski provinci Aceh z večinskim muslimanskim prebivalstvom, ki je od Mjanmara oddaljena več kot 1800 kilometrov. Pot tipično opravijo v prenatrpanih in dotrajanih lesenih ribiških ladjah, odvisno od razmer na morju in stanja plovila pa lahko traja od dveh tednov do več kot enega meseca.
»Poročila o teh dogodkih opozarjajo tudi na nenehna tveganja, ki jih predstavljajo tihotapske mreže in mreže za trgovino z ljudmi, ki še naprej izkoriščajo obup ljudi, ki iščejo varnost,« sta agenciji ZN zapisali v izjavi.
Nevarne razmere na morju
Pogrešani plovili sta izpluli zunaj običajne plovne sezone in zato v času, ko so razmere na morju nevarnejše. Julij namreč pomeni vrhunec monsunskega obdobja v Andamanskem morju. Kot sta še zapisali IOM in UNHCR, ljudi na pot kljub monsunu ženejo vse slabše humanitarne razmere v Mjanmaru in težke življenjske razmere v begunskih taboriščih v Bangladešu.