Ali bo Marine Le Pen lahko kandidirala na francoskih predsedniških volitvah spomladi 2027, na katerih bi po vseh anketah gladko zmagala? Na to vprašanje bo v prihodnjih mesecih odgovorilo prizivno sodišče. V torek je namreč začelo obravnavo o njeni zlorabi evropskega denarja v strankarske namene, zaradi česar jo je marca 2025 obsodilo prvostopenjsko sodišče. Takoj marca je tudi začela veljati petletna prepoved opravljanja javnih funkcij. Če te sodbe prizivno sodišče ne bo razveljavilo ali spremenilo, ne bo smela kandidirati na predsedniških volitvah spomladi 2027. Prvostopenjsko sodišče jo je obsodilo tudi na 100.000 evrov globe in štiri leta zapora, od tega na dve leti »strogega zapora«, kar pomeni dve leti elektronske zapestnice.
Zakaj je obsojena
Le Penovi grozi kazen, ki ji tako rekoč preprečuje prevzem oblasti v Franciji, ker je zlorabila finančna sredstva, ki jih EU namenja sodelavcem evropskih poslancev. Ko je evropski parlament nakazoval denar za »asistente« evropskim poslancem njene Nacionalne fronte, večinoma ni šlo za sodelavce evropskih poslancev. S tem evropskim denarjem je Nacionalna fronta (NF), ki se zdaj imenuje Nacionalni zbor, največkrat plačevala posameznike, ki so delali za stranko v Franciji. Ta sistem finančnih malverzacij je vzpostavil nekdanji voditelj NF Jean-Marie Le Pen (1928–2025), njegova hči Marine pa ga je, ko je leta 2011 postala voditeljica NF, izpopolnila. Tako sta bila »asistenta« evropske poslanke Le Penove njen telesni stražar in strankarska tajnica. Leta 2014 pa je Le Penova od 24 evropskih poslancev NF, ki je tedaj po veliki zmagi na evropskih volitvah zašla v finančne težave, zahtevala, da imajo le po enega asistenta. Le Penova vse zanika. Po ocenah prvostopenjskega sodišča je NF tako v letih 2004–2016 v svoje strankarske žepe preusmerila vsega skupaj 4,4 milijona evrov evropskega denarja.
Pariško prizivno sodišče, ki bo odločitev sporočilo najbrž šele sredi leta, lahko potrdi sodbo prvostopenjskega sodišča, jo razveljavi (kar je malo verjetno) ali pa jo spremeni tako, da bi Le Penova vendarle lahko kandidirala na predsedniških volitvah.
Bardella bi uspešno zamenjal Le Penovo
Namesto Le Penove bi bil predsedniški kandidat skrajne desnice 30-letni Jordan Bardella, ki v teh dneh odločno – in navidez nesebično – nasprotuje temu, da bi sodišče odločalo o tem, kdo bo prihodnji predsednik Francije. Pri sedanjem sojenju Le Penovi gre pravzaprav za njene osebne ambicije. »Lanska sodba proti njej ni v ničemer škodovala njeni stranki,« pravi Alice Bouillaguet, komentatorka televizije France2. Meni, da je za volilce skrajne desnice vseeno, ali bo na predsedniških volitvah kandidiral Bardella ali Le Penova. »Za volilce skrajne desnice namreč ni več vprašanje, s kom bodo zmagali na volitvah, ampak kaj bo Nacionalni zbor naredil po prevzemu oblasti.« Menda tudi ni večjih razlik v političnih stališčih med Le Penovo in Bardello. Oba poskušata izkoristiti politično krizo v Franciji, ko zaradi razklanosti skupščine ni možna vladna večina in je vlada nemočna. Oba poskušata ustvariti vtis, da poslušata Francoze, predvsem tiste s podeželja in iz manjših mest, ki naj bi jih drugi politiki zanemarili, tako da v številnih podeželskih regijah ni družinskih zdravnikov, pošte, lekarne in trgovine pa se zapirajo. Ankete vsekakor kažejo, da bo prihodnje leto v Franciji oblast prevzela skrajna desnica in da se ji je podpora v zadnjih mesecih le še povečala. A v naslednjih 15 mesecih se lahko zgodi marsikaj.
Le Penova pa glede vprašanja, ali bo kandidirala na predsedniških volitvah, noče čakati na sodbi kasacijskega in ustavnega sodišča, ki bi ju lahko razglasili šele čez eno leto, ampak bo odločitev o tem sprejela takoj po sodbi prizivnega sodišča poleti. Za september je napovedala kongres stranke, ki bo ustoličil predsedniškega kandidata ali kandidatko, torej Bardello ali njo.