Zadnji ostanek Triglavskega ledenika je izginil. Po izjemno vročem evropskem poletju na pobočju najvišjega slovenskega vrha ni več ledu, ki bi ga lahko šteli za ostanek nekdanjega ledenika, poroča britanski Guardian.
Ledenik je med letoma 1983 in 2003 izgubil kar 93 odstotkov svoje površine. Skrčil se je na manj kot hektar veliko območje, kjer je led vse leto vztrajal na razgretem skalovju. Čeprav so raziskovalci že pred dvema desetletjema pričakovali, da bo kmalu izginil, se je obdržal še približno 20 let.
V zadnjih petih letih, v katerih so bila zabeležena tudi tri najtoplejša leta v zgodovini meritev v Evropi, je preostali led razpadel na nekaj osamljenih zaplat. Ob koncu letošnjega poletja je bil zadnji ostanek glavnega ledeniškega telesa velik le še nekaj metrov. Nove fotografije pobočja, posnete pred sneženjem in po njem oktobra, potrjujejo, da ledu ni več.
Izginja simbol slovenske naravne dediščine
Triglav ima osrednje mesto v slovenski narodni identiteti, izginotje ledenika pa pomeni tudi izgubo pomembnega vira podatkov za preučevanje podnebnih sprememb.
»Vsako leto sem vedel, da bo ledu vse manj. Toda vsako leto znova me je šokiralo, koliko manj ga je bilo,« je za Guardian povedal Matija Zorn, direktor Geografskega inštituta Antona Melika.
Zorn je meritve ledenika začel opravljati leta 2001. Hitrost njegovega umikanja ga je presenečala tudi v obdobju, ko se je ledenik ohranil dlje, kot so napovedovali raziskovalci.
Spominja se, da se je mesto, kjer si je moral zaradi zdrsa na ledu nadeti dereze, iz leta v leto pomikalo navzgor, saj se je ledenik vztrajno umikal.
»Taljenje je neverjetno,« je dejal. Leta 2002 so iz ledenika odvzeli približno pet metrov dolg ledeni vzorec za geokemične analize. Že naslednje leto je na istem mestu stal na skali, ne na ledu.
Alpski ledeniki izginjajo vse hitreje
Triglavski ledenik je večino svoje površine izgubil že v prejšnjem stoletju. Zgodovinske fotografije in dokumenti kažejo, da je sredi 19. stoletja obsegal približno 40 hektarjev. Ko so znanstveniki leta 1946 opravili prve sistematične meritve, se je njegova površina skrčila na približno 14 hektarjev.
Slovenija leži na jugovzhodnem robu Alp, kjer so posledice segrevanja vse bolj očitne. Vročinski valovi, ki jih zaradi izpustov toplogrednih plinov krepijo podnebne spremembe, pospešujejo taljenje ledenikov po celotnem gorovju.
Znanstveniki so nekatera območja, kjer so nekoč prevladovali veliki beli ledeniki, že opisali kot skalnate puščave, podobne površju Lune.
Tudi v Švici so posledice izjemno izrazite. Tamkajšnji glaciologi so prejšnji mesec ugotovili, da je država v zadnjih petih letih izgubila skoraj petino ledeniškega ledu. Samo letos se je njegova prostornina zmanjšala za 5,5 odstotka.
Izginotje Triglavskega ledenika je tako še eno opozorilno znamenje hitrih sprememb v alpskem okolju. Hkrati pomeni konec pomembnega naravnega arhiva, ki je raziskovalcem desetletja omogočal spremljanje posledic vse višjih temperatur v slovenskih gorah, zaključuje Guardian.
