Količina 400 milijonov sodčkov se na prvi pogled zdi ogromna in bi lahko nakazovala na rešitev težav v naftnem sektorju, ki so nastale zaradi vojne med ZDA in Izraelom na eni ter Iranom na drugi strani. O tem, koliko ta količina dejansko pomeni za normalno delovanje sveta, je za Slobodno Dalmacijo spregovoril energetski strokovnjak Davor Štern.
400 milijonov sodčkov za 20 dni miru
»Izračun je preprost. Skozi Hormuško ožino je do tega spopada dnevno steklo približno 20 milijonov sodčkov nafte. Če teh 400 milijonov sodčkov iz svetovnih rezerv delimo z dnevnim pretokom skozi ožino, dobimo številko 20. To pomeni, da ta sproščena količina nadomešča le 20 dni prometa skozi Hormuz. Ko bo teh 400 milijonov sodčkov porabljenih, bo treba poseči po novih rezervah, če te sploh še obstajajo in če se razmere z Iranom medtem ne bodo normalizirale,« opozarja Štern.
Natančne količine svetovnih rezerv sicer ni mogoče z gotovostjo določiti. »To se ne ve natančno, lahko le predvidevamo, saj nihče ne ve, kaj se v resnici skriva v globinah Zemlje,« dodaja strokovnjak.
Ruske zaloge
Po dostopnih podatkih se svetovne dokazane rezerve nafte ocenjujejo na približno 1,7 do 1,8 bilijona sodčkov. Na samem vrhu so Venezuela (300 milijard sodčkov), Savdska Arabija (od 267 do 297 milijard) in Iran (209 milijard).
Zanimivo je, da so ZDA od začetka letošnjega leta vojaško intervenirale prav v dveh državah z vrha tega seznama. Najprej so 3. januarja aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, pred desetimi dnevi pa so skupaj z Izraelom začele vojno proti Iranu. Vendar pa Štern opozarja na rešitev, ki leži v Rusiji.
»O eni stvari v tem trenutku nihče ne želi govoriti. Dejstvo je, da ima Rusija največje svetovne rezerve nafte. Vendar uporaba teh virov s seboj prinaša določene pogoje. Predvsem mir v Ukrajini, konec vojne in odmrznitev sankcij proti Rusiji. Če bi se to zgodilo, bi ruska nafta zadostovala za Evropo, Azijo, Kitajsko oziroma za celoten ta del sveta. Trenutno stanje ruske proizvodnje ni povsem znano, saj so jo omejili, vendar verjamem, da bi Rusi lahko zelo hitro prešli na proizvodnjo s polno kapaciteto,« je za Slobodno Dalmacijo povedal Štern.
Gospodarstvo ni pred propadom
Na vprašanje, ali je svetovno gospodarstvo zaradi najnovejše naftne krize pred zlomom, Štern odgovarja pomirjujoče: »Nismo pred zlomom, čeprav situacija ni niti najmanj prijetna. Celoten svet bo moral nekoliko zategniti pas. Cene nafte so v preteklosti že naraščale in mislim, da se trenutne razmere nekoliko umetno napihujejo. Situacija ni katastrofična; preživeli smo že večje vojne in hujše naftne krize, pa se svet ni ustavil.«
Glede cen goriva v prihodnjih tednih Štern meni, da bo ob nadaljevanju nestabilnosti vlada ponovno prisiljena intervenirati prek DDV, marž in trošarin. »Če se spopadi ne umirijo, bo prišlo do podražitev, vendar ukrepi vlade vzbujajo upanje, da morebiten skok cen ne bo preveč drastičen,« je sklenil.