Donald Trump je v soboto na svojem družabnem omrežju Truth Social zapisal, da bo memorandum o razumevanju z Iranom podpisan v nedeljo in da bo tako Hormuška ožina odprta za vse ladje. Nekaj ur pred tem je pakistanski premier Šabaz Šarif prav tako sporočil, da bo do podpisa memoranduma prišlo v nedeljo. Ta novica ima veliko težo, ker je Pakistan glavni posrednik na pogajanjih med ZDA in Iranom.
V Iranu protesti proti sporazumu
Govornik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei pa je v soboto zvečer izjavil, da iranski voditelji v naslednjih 48 urah ne nameravajo potovati v Ženevo (kjer naj bi podpisali memorandum) in da bo do podpisa tega okvirnega sporazuma morda prišlo v naslednjih dneh. Proti sporazumu z ZDA so v Iranu ultrakonservativci in v soboto zvečer je ena od iranskih novinarskih agencij predvajala posnetke protestov več deset ljudi v mestu Mašhadu proti sporazumu z ZDA in proti iranskemu zunanjemu ministru Abasu Aragčiju.
Ne gre še za mirovni sporazum
Ne gre še za pravi mirovni sporazum, ampak bolj za nek okvirni dogovor, za memorandum, ki pa vključuje takojšnjo odpravo blokado Hormuške ožine, tako iranske kot ameriške. Trump to potrebuje, da bi pred jesenskimi delnimi kongresnimi volitvami cene bencina in hrane v ZDA padle, vladajoči v Iranu pa, da bi spet lahko izvažali nafto, zlasti na Kitajsko in v Indijo, kar jim bi pomagalo prebroditi sedanje hude gospodarske in javnofinančne težave.
O iranskem jedrskem programu bi se po določilih tega memoranduma pogajali v naslednjih 60 dneh, za kolikor naj bi bilo podaljšano premirje. Glavno vprašanje pa je, ali bodo Iranci takoj ali postopoma dobili vsaj 12 milijard dolarjev (11,4 milijarde evrov) od obljubljenih 24 milijard, ki so zamrznjene v zahodnih in bližnjevzhodnih bankah.
Možno je, da bo tak podpisan memorandum samo mrtva črka na papirju in da na primer Iran zaradi izraelskih napadov v Libanonu ne bo odpravil blokade Hormuške ožine. V vsakem primeru je podpis tega dokumenta kratkoročno zelo pomemben za Trumpa, ker bo z njim lahko mahal v torek na vrhu G7 kot s svojo veliko zmago v vojni z Iranom. Seveda si želi, da bi to lahko storil že danes, ko ima rojstni dan.
Koliko milijard je Trump obljubil Iranu?
Če pa bodo Iranci Trumpu res dali to darilo, s katerim bi se lahko ponašal na vrhu G7, potem to pomeni, da jim je Trump nekaj dal v zameno, nekaj, kar jim doslej ni hotel dati. Menda so to v zahodnih bankah zamrznjene milijarde, na primer 12 ali pa 16 milijard dolarjev, o katerih so ameriški mediji že poročali ob opiranju na iranske vire. Gotovo to ne bo Trump storil s pomočjo ameriških bank, ampak posredno s pomočjo bližnjevzhodnih, ki imajo tudi veliko zamrznjenih iranskih milijard. Tako bo lahko rekel, da sam Iranu ni dal ničesar. Še vedno pa bo to veliko ponižanje za Trumpa, ker je moral tako popustiti šiitski Islamski republiki, ki jo je hotel in jo najbrž še vedno hoče uničiti. Na ta način bi se osmešil tudi zato, ker sam ostro napada predsednika Baracka Obamo, ker je Iranu pred enajstimi leti omogočil dostop do 1,7 milijarde zamrznjenih dolarjev.
Spomniti tudi velja, kako Trump ves čas kritizira predsednika Obamo, ker je leta 2015 pristal na sporazum z Iranom, ki se je tedaj dejansko odpovedal jedrskemu orožju. Leta 2018 je Trump ta sporazum tudi razveljavil, ker ne rešuje vprašanja balističnih izstrelkov in iranskega podpiranja Hezbolaha, Hamasa in podobnih skupin. A zdaj je glavni problem pri pogajanjih z Iranom ravno v tem, da hoče Trump doseči boljši sporazum s Teheranom, kot je bil tisti leta 2015. Dejansko pa lahko doseže le slabši sporazum predvsem zato, ker od marca letos, potem ko so se začeli ameriško-izraelski napadi, Teheran izsiljuje z blokado Hormuške ožine. Tudi če bo Iran v naslednjih dneh s podpisom memoranduma dovolil prosto plovbo skozi ožino, pa jo lahko vedno znova zapre, če mu kaj ne bo všeč, kot so na primer izraelski napadi v Libanonu. Tako tudi ni za pričakovati, da se bo Iran odpovedal jedrskemu orožju.
Trump pa si ne upa znova napasti Irana, ne toliko zaradi svetovnega prvenstva v nogometu, ampak predvsem zato, ker bi Iran odgovoril z bombardiranjem zalivskih držav, tako da bi se cene bencina in hrane v ZDA še bolj podražile, kar bi vodilo do hudega poraza Trumpovih republikancev na jesenskih delnih kongresnih volitvah, tako da bi lahko izgubil podporo spodnjega doma, morda pa tudi senata.