Z izraelskimi napadi na Iran, Libanon, hutijevske dele Jemna in Gazo se je močno spremenila podoba Bližnjega vzhoda, sile tako imenovanega šiitskega polmeseca pa so močno zdesetkane. S padcem Asadovega režima se je prekinila tudi oskrbovalna pot Irana do Hezbolaha. Hkrati teheranski režim, ki se sooča s stopnjevanim pritiskom Izraela za nov napad na šiitsko republiko, ponovno pretresajo obsežni protesti prebivalstva zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer. Zunajsodni poboji in vojaški napadi so porušili številne stare dogovore v regiji. Osrednji regionalni akterji – poleg Izraela še Savdska Arabija in Združeni arabski emirati (ZAE) – na novo opredeljujejo svojo bližnjevzhodno politiko.
Preoblikovanje razmer v obdobju pričakovanja druge faze Trumpovega mirovnega načrta je trenutno najopaznejše na jugu Arabskega polotoka in na Afriškem rogu, ki sta zaradi bližine trgovskih poti v Rdečem morju geostrateško ključni območji. Razmerja znotraj Jemna se spreminjajo z izjemno hitrostjo. Savdska Arabija je decembrsko ofenzivo sil Južnega prehodnega sveta (STC) na ozemlja pod nadzorom vladnih sil razumela kot neposredno grožnjo lastni nacionalni varnosti. Oslabitev ali morebiten padec mednarodno priznane jemenske vlade je scenarij, ki ga želi savdskoarabski dvor preprečiti za vsako ceno.
Porušeno zavezništvo v Jemnu
Čeprav so bile sile ZAE del koalicije pod vodstvom Savdske Arabije v boju proti hutijevcem, ki jih podpira Iran, je podpora nasprotnim jemenskim frakcijam dokončno poglobila razdor med Riadom in Abu Dabijem. Po ultimatu mednarodno priznane jemenske vlade pod vodstvom Rašada Al Alimija, naj sile ZAE v enem dnevu zapustijo državo, je Abu Dabi privolil v umik.
Združeni arabski emirati so se odločili končati svojo protiteroristično prisotnost v Jemnu, čeprav so sprva vztrajali, da napadeni tovor v pristanišču Mukala ni vseboval orožja, temveč opremo za njihove enote. »Glede na nedavne dogodke in njihove morebitne posledice za varnost ter učinkovitost misij ministrstvo za obrambo napoveduje umik preostalega protiterorističnega osebja iz Jemna. To bomo storili po lastni presoji in na način, ki bo zagotovil varnost naših pripadnikov,« so sporočili z obrambnega ministrstva ZAE.
Rušenje protihutijevske koalicije v Jemnu povzroča skrbi ameriški administraciji, čeprav so v Washingtonu že navajeni, da njihovi zaveznici z Arabskega polotoka pri regionalnih konfliktih pogosto stojita na nasprotnih bregovih. V sudanski državljanski vojni Riad denimo podpira vladne sile generala Abdela Fataha Al Burhana, medtem ko ZAE podpirajo Sile za hitro posredovanje (RSF) generala Mohameda Hamdana Dagala. Državi se razlikujeta tudi v odnosu do Izraela. Medtem ko so v ZAE odnose normalizirali s sklenitvijo Abrahamovih sporazumov, Savdska Arabija k njim še ni pristopila, kljub vztrajnim poskusom Izraela in ZDA, da bi Riad z različnimi ponudbami prepričali v vzpostavitev diplomatskih odnosov s Tel Avivom.
Ob intenzivni telefonski diplomaciji ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, ki si prizadeva za pomiritev med Savdsko Arabijo in ZAE, so se vpletle tudi druge države iz zalivske regije. Kuvajt in Bahrajn sta podprla vsa prizadevanja za okrepitev dialoga in dosego politične rešitve. Na medsebojno varnostno soodvisnost v regiji je opozoril tudi Katar. Uradna Doha je namreč ocenila, da varnost Savdske Arabije in drugih zalivskih držav predstavlja neločljiv del varnosti Katarja.
Kaj načrtuje Izrael?
Drugi del interesnega preoblikovanja je vezan na nasprotno stran ožine Bab el Mandeb, ki loči Arabski polotok od Afrike. Nedavno izraelsko priznanje državnosti Somalilanda – mednarodno nepriznanega separatističnega dela Somalije – kaže na željo Izraela po širitvi regionalnega vpliva v neposredno bližino zahodnega dela Jemna, ki ga obvladujejo hutijevci. S svojo 850 kilometrov dolgo obalo in strateškim pristaniščem Berbera Somaliland predstavlja potencialno odskočno desko za izraelske napade na hutijevce. Somaliland se je v preteklosti omenjal tudi kot eno izmed območij, kamor bi Izrael utegnil prisilno preseliti Palestince iz Gaze.To je na nujni seji varnostnega sveta ZN v ponedeljek poudaril tudi somalijski veleposlanik pri Združenih narodih Abukar Dahir Osman, ko je članice pozval, naj zavrnejo izraelsko odločitev. Veleposlanik Osman je opozoril na skrb vzbujajoča poročila, ki priznanje povezujejo z morebitnimi načrti za prisilno preselitev Palestincev iz Gaze v severno Somalijo. »To nepremišljeno dejanje ogroža mednarodno pravo in regionalno stabilnost,« je dejal Osman.
Na seji so se zvrstila opozorila večine držav, da bi izraelsko priznanje Somalilanda lahko ogrozilo ozemeljsko celovitost Somalije in destabiliziralo širši Afriški rog. Vse članice razen ZDA – ki so poudarile, da njihova politika do Somalije ostaja nespremenjena – so kritizirale korak Izraela.