Ne le ZDA, Kitajska in Rusija – tudi Evropska unija želi okrepiti navzočnost na Arktiki. Severna regija je zaradi hitrih podnebnih sprememb, taljenja ledu in odpiranja novih trgovskih poti postala novo geopolitično križišče velikih sil. Nanj hitijo vse, zdaj se jim s prenovljeno arktično strategijo pridružuje tudi Evropska unija.
Plovba tovornih ladij po arktičnih vodah dolgo ni bila posebno donosna, saj je bila povezana z visokimi stroški. Še vedno je odvisna tudi od pomoči ledolomilcev, toda zaradi taljenja ledu Rusija že vse bolj izkorišča nove trgovske poti. Te skrajšujejo pot do azijskih trgov. Zaradi negotovosti v Hormuški ožini in Rdečem morju, zlasti v okolici Bab el Mandeba, postajajo zanimiva alternativa tradicionalnim pomorskim potem.
Plovba po Arktiki sicer ostaja sezonska, zahtevna in povezana z velikimi varnostnimi ter okoljskimi tveganji. Toda Rusija je letos po Severni morski poti na azijske trge izvozila skoraj polovico več nafte kot v enakem obdobju lani, skupaj 20 milijonov sodčkov, kažejo podatki o pomorskem prometu. Arktika je zaradi krajše poti zanimiva tudi za Kitajsko, ki je letos vzpostavila prvo redno tedensko kontejnersko linijo z Evropo po severni morski poti. Tudi EU ne skriva zanimanja za priložnosti, ki jih odpira razvoj arktične regije.
Zaščita ključne infrastrukture
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je ocenila, da je Arktika eno od območij, kjer trčijo tektonske plošče geopolitike. Za Evropo to velja neposredno, saj imajo tri članice EU ozemlje v arktični regiji. »Ko vidimo, da Rusija ponovno vzpostavlja vojaško navzočnost na Arktiki, izvaja hibridne dejavnosti proti sosedam in spreminja varnostne razmere v regiji, to vpliva na Evropsko unijo kot celoto. Ko vidimo, da suverenosti, ozemeljske celovitosti in pravil, na katerih temelji stabilnost v regiji, ni več mogoče jemati za samoumevne, moramo ukrepati in spremeniti svoj strateški pristop,« je razloge za prenovo arktične strategije EU opisala von der Leynova.
Nova strategija je bolj geopolitično usmerjena in nadgrajuje pet let stare načrte, ki so bili bolj osredotočeni na trajnostni razvoj. Eden njenih osrednjih ciljev je zaščita ključne infrastrukture, zlasti podmorskih telekomunikacijskih kablov. Evropa želi izboljšati podatkovne povezave z Grenlandijo, dolgoročno pa se odpirajo tudi možnosti širjenja arktičnega kabelskega omrežja. Večina čezatlantskega podatkovnega prometa že poteka po podmorskih kablih, zato želi EU okrepiti lastno povezanost in zmanjšati ranljivost v geopolitičnih krizah. Morebitne sabotaže bi močno prizadele tudi evropske finančne interese, saj po teh kablih poteka pomemben del mednarodnega finančnega prometa.
200 milijonov evrov Grenlandiji
EU bo vzpostavila tudi novo vozlišče za pomorsko varnost, ki bo omogočalo izmenjavo informacij in boljši nadzor nad dejavnostmi na Arktiki. Hkrati bo krepila možnost delovanja v arktičnih razmerah, tudi z večjo zmogljivostjo ledolomilcev. Poleg varnostne in okoljske ima strategija tudi gospodarsko razsežnost. »S tem, ko Arktika postaja vse bolj dostopna, postaja tudi vse pomembnejša za gospodarsko varnost Evrope: zaradi kritičnih surovin, ki so bistvene za naš zeleni in digitalni prehod, nastajajočih pomorskih poti, ki preoblikujejo svetovno trgovino, ter infrastrukture za povezljivost, ki bo določila prihodnost regije,« je poudarila von der Leynova.
V arktični regiji živi več kot pol milijona prebivalcev EU, ki bo še naprej podpirala tamkajšnje skupnosti. Te že prejemajo sredstva iz kohezijske politike. Grenlandiji je namenila nov partnerski sveženj v višini 200 milijonov evrov za leti 2026 in 2027, namenjen digitalni povezljivosti, čisti energiji, trajnostnemu pridobivanju surovin, izobraževanju, turizmu in izboljšanju stanovanjskih razmer.