Malo kateri element danes močneje povezuje Evropo in Indopacifik kot prav skrb za infrastrukturo, ki omogoča globalni pretok podatkov, komunikacijo in delovanje velikega dela svetovnega gospodarstva. Avstralija, Velika Britanija in ZDA so zato že napovedale razvoj brezpilotnih sistemov za zaščito podvodne infrastrukture, poroča Deutsche Welle in dodaja, da gre za novo realnost, v kateri se interesi Evrope in vzhodne Azije zbližujejo bolj kot kadar koli prej.
Ranljivost podvodnih kablov
Posebno opazna je ranljivost podvodnih kablov. »Varnost teh kablov predstavlja globalno javno dobro,« je za Deutsche Welle povedal Christian Wirth iz nemške Fundacije za znanost in politiko (SWP). Po njegovih besedah je ranljivost kritične infrastrukture danes skupni izziv, pa naj gre za Rusijo v Baltskem morju ali akterje v Indopacifiku. Takšne incidente je treba obravnavati kot sistemsko tveganje, ki lahko ogrozi globalno trgovino, je opozoril Wirth in dodal, da Tajvanska ožina v tem kontekstu ni le lokalni problem, temveč ključni dejavnik globalnih varnostnih interesov.
Incidenti v Tajvanski ožini
Kako oprijemljiva je postala ta ranljivost, so pokazali številni incidenti v Tajvanski ožini. Samo v letu 2025 je bilo poškodovanih več podvodnih kablov med Kitajsko in Tajvanom. V enem izmed primerov je tajvanska obalna straža ustavila tovorno ladjo, potem ko je bila prekinjena pomembna komunikacijska povezava med Tajvanom in otočjem Penghu, ki leži ob kitajski obali, a je pod tajvansko upravo. Ladja je plula pod zastavo zahodnoafriške države Togo, vseh osem članov posadke pa je bilo državljanov celinske Kitajske. Kapitan je bil pred tajvanskim sodiščem obsojen na tri leta zapora. Še vedno pa ostaja sporno, ali je šlo za tehnično napako ali namerno sabotažo. Številni varnostni strokovnjaki tovrstne incidente označujejo za primere operacij v tako imenovanem »sivem območju« – gre za dejavnosti, ki ostajajo pod pragom odkritega vojaškega spopada.
Marc Saxer, geopolitični strokovnjak Fundacije Friedricha Eberta (FES) v Bangkoku, meni, da mora Evropa tehnološko moč vzhodne Azije videti v drugačni luči. »Svoboda pomorskih poti je varnostni interes Nemčije,« je poudaril za Deutsche Welle in kot ključno točko za nemške dobavne verige izpostavil Malajski preliv.
Sodelovanje že poteka
Po mnenju Saxerja je treba varnostna vprašanja v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v vzhodni Aziji obravnavati celostno. »Trenutno smo priča nastajanju sveta, ki se deli na tri geopolitična konfliktna območja,« je dejal. Ključna točka ostaja sodelovanje, ki temelji na mednarodnih pravilih. Vendar opozorila kažejo, da številne azijske države in države globalnega juga svetovnega reda iz leta 1945 ne sprejemajo več kot samoumevnega in zahtevajo reforme. Saxer zato opozarja pred nevarnostjo pretiranega širjenja evropskih varnostnih ambicij in ob tem izpostavlja vse večje dvome o zanesljivosti ameriških varnostnih jamstev ter nujnost razvoja sposobnosti Evrope za samostojno delovanje.
Kot še piše Deutsche Welle, je varnostna prepletenost Evrope in vzhodne Azije že zdaj očitna. Južna Koreja je v zadnjih letih postala pomembna dobaviteljica vojaške opreme za evropske države. Varnostni odnosi med regijama zato vse bolj temeljijo na industrijskem sodelovanju in skupnih dobavnih verigah.