Li naj bi dobil 50,6 odstotka glasov, 73-letni kandidat konservativne Ljudske stranke Kim Mun Su pa 39,4 odstotka. Tretji je 40-letni desnosredinski Lin Džu Seok s 7,9 odstotki glasov. Nihče od preostalih štirih kandidatov naj ne bi dobil niti odstotka glasov.
Konec politične in ustavne krize?
Gre za pomembne volitve, najprej zato, ker ima predsednik po južnokorejski ustavi veliko pooblastil in moči. Poleg tega naj bi se z izvolitvijo Lija končala politična in ustavna kriza, ki jo je sprožil prejšnji konservativni in v politiki neizkušeni predsednik Džun Suk Džeol.
Džun je 3. decembra povsem po nepotrebnem razglasil vojno stanje, ki ga je moral zaradi odločnega nasprotovanja Nacionalne skupščine, tudi svoje Ljudske stranke, razveljaviti že po šestih urah, enajst dni zatem pa ga je skupščina odstavila. Džunu, ki mu zdaj grozi dosmrtna ječa in se po 45 dneh pripora v začetku leta zdaj brani s prostosti, je poskus državnega udara utemeljeval z grožnjo Severne Koreje, ki jo naj bi, kot je trdil, podpirala Demokratska stranka s svojo »zakonodajno diktaturo«.
Sedanji poraženi predsedniški kandidat Ljudske stranke Kim Mun Su je decembra 2024, ko je bil Džunov minister za zaposlovanje in delo, nasprotoval razglasitvi vojnega stanja, a potem ni bil za Džunovo odstavitev.
Sicer je konservativni Džun na predsedniških volitvah leta 2022, ko je nastopil kot nekdanji tožilec, ki je bil uspešen v boju proti korupciji, kasneje pa se je kot predsednik vanjo zaletel, tesno premagal prav sedanjega zmagovalca Lija.
