Pogajanja med rusko in ukrajinsko delegacijo s posredovanjem ZDA, ki so se začela pred enim tednom, bi se morala v nedeljo nadaljevati v Abu Dabiju. A Volodimir Zelenski je zdaj izjavil: »Nekaj se lahko zgodi med ZDA in Iranom, kar lahko vpliva na naša pogajanja.« Zavrnil pa je povabilo Kremlja, da pride v Moskvo, in sam – seveda v šali – povabil Vladimirja Putina v Kijev.
Donald Trump je v četrtek sporočil, da je na njegovo prošnjo Putin pristal na ustavitev bombardiranja ukrajinske energetske infrastrukture za en teden. Zaradi teh napadov številni Ukrajinci nimajo gretja, še vedno ne okoli 400 blokov v Kijevu, termometri pa kažejo tudi minus 30 stopinj.
Zmeda glede energetskega premirja
A v Moskvi so se kar izmikali odgovoru na vprašanje, ali so pristali na energetsko premirje. »Res je, da je ameriški predsednik Trump prosil predsednika Putina, naj ustavimo napade na Kijev, da bi ustvarili boljše pogoje za pogajanja. Več podrobnosti ne morem razkriti,« je sprva dejal govornik Kremlja Dimitrij Peskov. Spomladi 2025 je dogovor o 30-dnevnem energetskem premirju ostal mrtva črka na papirju. Ko so ga novinarji prosili, naj potrdi, da je Putin privolil, je odgovoril: »Da, seveda, predsednik Trump je izrazil osebno prošnjo.« Putin naj bi tako privolil v zaustavitev napadov do 1. februarja, da bi ustvaril ugodne pogoje za nadaljevanje pogajanj.
»Če Rusi ne bodo napadali našega energetskega sektorja, mi ne bomo napadali njihovega,« je zagotovil Zelenski. Sicer je po navedbah ukrajinskih zračnih sil v noči s četrtka na petek 111 ruskih brezpilotnikov napadlo ukrajinska mesta, kar je nekajkrat manj kot v vsaki od prejšnjih noči. Zelenski dodaja, da v zadnji noči ni bilo napadov na energetsko infrastrukturo, ampak na skladišča in tovarne.
Donbas ostaja najtrši oreh
Ukrajinski predsednik še naprej poudarja, da »glede ozemeljskih vprašanj nismo dosegli kompromisa«. In ko zagovarja »ozemeljsko nedotakljivost Ukrajine«, je pripravljen de facto priznati ruske osvojitve, ne pa de iure. A za Putina to ni dovolj, saj zahteva tudi neosvojeni del Donbasa. Da bi Ukrajina tu popustila, ji Bela hiša obljublja varnostna zagotovila in večje dobave orožja. A Trump je nezanesljiv in za te svoje obljube zahteva preveč od Kijeva, ki na tak predlog premirja ne more pristati.
V Donbasu je ruska vojska osvojila vso regijo Luhansk, ne pa tudi petine ali 5000 kvadratnih kilometrov regije Doneck. Pred letom 2022 so imeli proruski separatisti 30 odstotkov Luhanska in 35 odstotkov Donecka.
Trump pravi Zelenskemu, da če ne bo šlo zlepa, bo šlo zgrda, torej bo sporno petino Donecka ruska vojska osvojila v boju. Toda analitiki ocenjuje, da bi to območje Donecka, kjer je dobro utrjena ukrajinska obramba, lahko z velikimi izgubami osvojila šele enkrat v letu 2027. Rusko gospodarstvo bi to težko zdržalo, prav tako rusko javno mnenje, ki ga ves čas državni mediji pitajo s trditvijo, da se bo ukrajinska obramba vsak čas sesula, in osvojitve majhnih zaselkov prikazujejo kot velike vojaške zmage, ne omenjajo pa mrtvih ruskih vojakov.
Doslej naj bi bilo za vsak osvojeni kvadratni kilometer ubitih v povprečju 30 ruskih vojakov. Rusija pa je v letu 2025 osvojila okoli 4.000 kvadratnih kilometrov ali 0,8 odstotka ukrajinskega ozemlja, v povprečju torej 13 kvadratnih kilometrov na dan.
Pičle možnosti za premirje
»A če bi ukrajinska vojska prepustila to ozemlje zahodnega Donecka Rusiji, ni nobenih zagotovil, da bo Putin spoštoval premirje. V resnici si hoče podrediti vso Ukrajino,« je dejal za televizijo Deutsche Welle avstrijski vojaški analitik Gustav Gressel.
Sploh pa bi moral Zelenski, če bi se hotel odpovedati zahodnemu Donecku, spremeniti ustavo in organizirati referendum, Ukrajinci bi gotovo glasovali proti. Po rezultatih nedavne ankete, ki jih objavlja spletna stran TLDR, 54 odstotkov Ukrajincev nasprotuje umiku iz petine Donecka v zameno za ameriška varnostna jamstva, 31 jih na to pristaja z odporom, 8 odstotkov pa brez težav.
Če pa bi Zelenski brez boja in v nasprotju z ustavo prepustil to ozemlje Rusiji, bi povzročil hudo notranjo krizo, ki bi jo Putin lahko izkoristil za popolno podreditev Ukrajine. Tako je na Češkoslovaškem notranja kriza po predaji Sudetov jeseni 1938 vodila do popolne podreditve Nemčiji.
»Ne vidim možnosti za premirje, vsaj ne do konca leta, a tudi takrat bi bila to lahko samo krajša ustavitev vojne,« meni Gressel. Prepričan je tudi, da bo Evropa letos povečala in izboljšala svojo pomoč Ukrajini, ki že 60 odstotkov orožja in streliva, ki ga potrebuje, sama izdeluje.