Ameriško pravosodno ministrstvo je v torek objavilo nadaljnjih 30.000 strani dokumentov o Jeffreyju Epsteinu. Če so kritiki ministrstvu v petek očitali, da je bilo v prvem svežnju sumljivo malo omenjanja Donalda Trumpa, je tokrat očitno drugače.

Med dokumenti, ki so sprva pritegnili pozornost, je pismo Epsteina iz leta 2019, ko je v newyorški ječi čakal na sojenje zaradi obtožb o trgovini z mladoletnicami. Pismo je poslal nekdanjemu zdravniku ameriške ženske gimnastične reprezentance Larryju Nassarju, ki je obsojen in zaprt zaradi zlorabe, napadov in nadlegovanja mladoletnih oseb v enem največjem tovrstnih škandalov v zgodovini športa. »Skupno sva imela eno stvar … ljubezen in skrb za mlada dekleta ter upanje, da bodo dosegle svoj polni potencial. Tudi naš predsednik ima rad mlada, privlačna dekleta. Ko je šla mimo kakšna mlada lepotica, jo je rad zgrabil,« je zapisal Epstein. Trumpa ni navedel poimensko, je pa bil Trump takrat predsednik ZDA. Epstein je pismo domnevno poslal malo pred smrtjo. V njem tudi piše: »Kot zdaj že veš, sem ubral bližnjico domov,« kar se morda nanaša na samomor.

Kot navaja Reuters, pa je žig na kuverti iz Virginije, ne New Yorka, kjer je bil Epstein zaprt, pošta pa ga je odpravila tri dni po njegovi smrti.

Osemkrat na letalu

Med dokumenti je tudi zapis iz januarja 2020 o tem, da je Trump med letoma 1993 in 1996 najmanj osemkrat letel z Epsteinovim zasebnim letalom, štirikrat tudi v družbi Epsteinove prijateljice in sodelavke Ghislaine Maxwell, ki služi zaporno kazen zaradi spolne trgovine z otroki in drugih kaznivih dejanj, ki jih je zagrešila v spregi z Epsteinom. Enkrat sta Trumo in Epstein letela skupaj z 20-letno osebo, enkrat z ženskama, ki bi »lahko bili priči v primeru proti Maxwellovi«, je v pismu januarja 2020 navedel pomočnik pravosodnega ministra zvezne države New York.

Pravosodno ministrstvo je v torek na družbenih omrežjih zapisalo, da so v objavljenih dokumentih, ki jih je FBI prejel tik pred volitvami leta 2020, »neresnične in senzacionalistične trditve«. »Naj bo jasno: so brez podlage in napačne, in če bi imele kanček verodostojnosti, bi jih gotovo že uporabili kot orožje proti predsedniku Trumpu.« Sprva ni bilo jasno, na kateri dokument natančno se je ta zapis nanašal.

Trump brani Clintona, ta pravi, da tega ne potrebuje

Trump ne zanika poznanstva z Epsteinom, pravi pa, da sta se sprla in da je prekinil stike, preden so prišle na dan obtožbe o Epsteinovem krogu zlorab deklet in žensk. Epstein je leta 2008 priznal krivdo in dobil relativno milo kazen, leta 2019 pa v newyorškem zaporu umrl med čakanjem na še eno sojenje. Uradno je storil samomor. Trump je med lansko kampanjo zagovarjal objavo vse Epsteinove dokumentacije, si potem premislil, novembra pa podpisal zakon o objavi, ker se mu je del stranke uprl. Zdaj pravi, da je popolna objava neprimerna in do mnogih krivična, saj so se ljudje lahko slučajno znašli na fotografijah na kakšni zabavi ali kje drugje ob Epsteinu, »ki ga je bilo polno povsod po Palm Beachu in drugod«.

Trump je vzel v bran celo Billa Clitona, ki se pojavlja na mnogih fotografijah iz prvega svežnja objavljenih dokumentov. »Clinton je bil njegov prijatelj, ampak saj so bili vsi. Vedno sem se dobro razumel s Clintonom, prijazen sem do njega in on do mene. Na živce mi gre, da so njegove fotografije prišle na dan, toda to so zahtevali večinoma demokrati in nekaj slabih republikancev,« je rekel Trump, ki bi novembra sicer lahko zavrnil podpis zakona o objavi dokumentov, a bi tvegal še hujše nezadovoljstvo v gibanju MAGA. Mnogi tam so že dolgo zahtevali objavo dokumentov in trdijo, da se za Epsteinovim početjem skriva zarota bogatih in vplivnih. Clintonov predstavnik je v ponedeljek pozval k popolni objavi vseh dokumentov z besedami, da ne potrebujejo nikakršne zaščite. Nekdanji demokratski predsednik je že prej potrdil, da je velikokrat potoval skupaj z Epsteinom, dejal pa, da ni bil nikoli na njegovem zasebnem otoku, kjer so se dogajale mnoge zlorabe.

Med novoobjavljenimi dokumenti je tudi elektronska pošta, ki kaže, da je Maxwellova organizirala »dekleta« in »oglede na dveh nogah« za nekoga, ki ga imenuje nevidni mož. Šlo naj bi za Andrewa Mountbattna-Windsorja, brata britanskega kralja Karla III. oziroma bivšega princa Andrewa, ki mu je kralj odvzel naslov zaradi povezav z Epsteinom.

Pravosodno ministrstvo bo objavljanje Epsteinovih dokumentov še nadaljevalo. 

Sanje o mogočni ladji

Trump je v ponedeljek v televizijskem nastopu napovedal gradnjo najsodobnejših vojaških ladij razreda trump, ki bodo »največje v zgodovini naše države«. Še pred koncem njegovega mandata naj bi splavili dve, nato pa število povečali na 25, kar bi predstavljalo zlato floto, kot je dejal. Nove ladje se zdijo smiselne glede na to, da je Kitajska v začetku tega desetletja prehitela ZDA in ima po ameriških podatkih 332 vojaških plovil, ameriška mornarica pa 291. Zgodovina kaže, da v veliki večini pomorskih bitk zmaga država z več ladjami ter da prevlada v nadzoru morskih poti prinaša izrazito globalno prednost oziroma dominacijo. Težava za ZDA je, kako vse nove ladje narediti, saj po ocenah poznavalcev nimajo ustrezne ladjedelniške infrastrukture niti dovolj izobraženega kadra. V preteklosti so se mnogi podobni visokoleteči načrti mornarice izjalovili. Nova ladja bi bila po navedbah Trumpa »najbolj smrtonosna, kar so jih kdaj zgradili«. Dolga bi bila 270 metrov s 650 do 850 člani posadke, vsaka pa bi po neodvisnih ocenah stala okoli 15 milijard dolarjev (12,7 milijarde evrov). Ladje bodo »združevale najnaprednejša obstoječa orožja z revolucionarnimi sistemi prihodnosti«, so zapisali v mornarici. Med drugim bodo opremljene s hipersoničnimi raketami, ki lahko nosijo jedrsko konico, elektromagnetnimi topovi in visokoenergetskimi laserji.

Priporočamo