Po Putinovih besedah bi ta proces lahko trajal še leta ali celo desetletja. Vendar bo na koncu zgodovina »vse postavila na svoje mesto«, je dejal. O njegovih najnovejših izjavah je med prvimi poročal nemški medij Focus, navajal pa ga je tudi poljski novičarski portal Onet. S takšnimi trditvami Vladimir Putin nadaljuje znano retoriko Kremlja, s katero poskuša spodkopati legitimnost Ukrajine in zasejati razdor med njenimi zaveznicami.
Ponavljanje znanih stališč Kremlja
Ruski predsednik je ob tej priložnosti ponovil uradno razlago Kremlja o napadu na Ukrajino. Dejal je, da je bila Rusija prisiljena začeti tako imenovano posebno vojaško operacijo, da bi končala že obstoječi konflikt. Hkrati je zatrdil, da Rusija v tem spopadu ni agresor.
Ta trditev je v neposrednem nasprotju z mednarodno oceno dogajanja. Rusija je februarja 2022 začela obsežen napad na Ukrajino. Združeni narodi in številne države po svetu so napad obsodili kot nezakonito agresivno vojno, ki krši mednarodno pravo. Putin je dodal, da je za konflikt soodgovoren Zahod. Vzroke naj bi bilo treba iskati v širitvi zveze Nato na vzhod in v vojaški podpori Ukrajini.
Ostri odzivi iz Varšave in Bruslja
Izjave o ozemeljski prihodnosti Ukrajine so pričakovano naletele na odločen odziv. Poljsko zunanje ministrstvo je Putinove besede označilo za »lažne in popolnoma neutemeljene špekulacije«. Ocenili so jih kot »nespreten poskus dezinformiranja«. Varšava je ponovno poudarila, da nima in nikoli ni imela ozemeljskih zahtev do Ukrajine, Moskvo pa obtožuje poskusov ustvarjanja nezaupanja med Kijevom in njegovimi partnerji.
Podobno stališče imata tudi Madžarska in Romunija, ki sta že v preteklosti zavračali podobne ruske namige. Tudi Evropska unija in ZDA so znova potrdile neomajno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine. To podporo so med drugim izrazili z uvedbo novih sankcij proti posameznikom, ki spodkopavajo ukrajinsko celovitost, in s sprejetjem resolucije v ameriškem senatu, ki slavi ukrajinsko neodvisnost.
Sporna razlaga zgodovine
Putin se je v svojem govoru dotaknil tudi zgodovine zahodnih delov Ukrajine. Po njegovi razlagi naj bi ta ozemlja nekoč pripadala Poljski, Madžarski in Romuniji. Trdil je, da jih je Ukrajini dodelil šele sovjetski voditelj Josif Stalin. Ta ozemlja naj bi Stalin priključil Ukrajinski sovjetski socialistični republiki v okviru skupne države. S tem Kremelj poskuša Ukrajino prikazati kot umetno tvorbo brez prave zgodovinske utemeljitve.
Poleg tega je Putin izjavil, da je bila Rusija dolgo časa edini porok ozemeljske celovitosti Ukrajine. Položaj naj bi se bistveno spremenil šele, ko je ukrajinsko vodstvo Rusijo razglasilo za sovražnika.
Analitiki takšne izjave vidijo kot del širše informacijske vojne, katere cilj je oslabiti mednarodno podporo Kijevu in upravičiti lastno agresijo na vzhodu in jugu države.
S svojimi najnovejšimi izjavami se Putin dosledno drži uveljavljenih argumentacijskih vzorcev ruskega vodstva. Od začetka vojne Kremelj redno predstavlja Ukrajino kot državo, ki je nastala umetno. Svoj napad utemeljuje z domnevnimi grožnjami z Zahoda, kar potrjujejo tudi poročila različnih mednarodnih institucij.