Dolgoletni boj proti kajenju prinaša rezultate. Kot izhaja iz nedavno objavljene analize Svetovne zdravstvene organizacije (WHO – World Health Organization), se uporaba tobaka po svetu še naprej zmanjšuje – število uporabnikov se je od leta 2000 do 2024 zmanjšalo z 1,38 na 1,2 milijarde. Od vseh regij je uporaba tobaka najbolj razširjena v evropski, ki bo po prognozah vodilni položaj ohranila še nekaj let. To pomeni večje stopnje tveganja za nenalezljive bolezni, kot so rak ter bolezni srca in ožilja. Uživanje tobaka je vzrok za 17 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi nenalezljivih bolezni v državah EU.
Delež odraslega prebivalstva, ki je uživalo tobak v evropskih državah, je po ugotovitvah WHO leta 2000 znašal 34,9 odstotka, leta 2024 pa naj bi se po ocenah znižal na 24,1 odstotka. Čeprav je kajenje v preučevanem obdobju opustilo 173 milijonov Evropejcev, je to še daleč od globalnega cilja zmanjšanja števila kadilcev za 30 odstotkov do leta 2025; po ocenah naj bi se zmanjšalo le za 19 odstotkov. Medtem ko se je uporaba med moškimi zmanjšala s skoraj 50 odstotkov leta 2000 na 30,8 odstotka leta 2024, se je pri ženskah zmanjšala z 22,3 na 17,4 odstotka, do leta 2030 pa naj bi se ohranila nad 16 odstotki. Od vseh uživalk tobaka na svetu jih je okoli 40 odstotkov v Evropi, kar je v nasprotju s svetovnim trendom, da so ženske vodilne v prizadevanjih za opustitev kajenja.
V zadnjo analizo WHO o tobačnih izdelkih so bili prvič vključeni globalni vzorci uporabe elektronskih cigaret. Ugotovitve so presenetljive: več kot sto milijonov prebivalcev uporablja elektronske cigarete, pri čemer je najvišji delež ravno v evropski regiji, kjer 4,6 odstotka odrasle populacije, kar je dvakrat več od svetovnega povprečja, uživa elektronske cigarete. Še večjo skrb vzbuja stanje med mladostniki, starimi od 13 do 15 let – leta 2024 jih je 14,3 odstotka uporabljalo elektronske cigarete, kar je najvišji delež na svetu. Ob tem mladostniki elektronske cigarete uporabljajo trikrat pogosteje kot odrasla populacija.
Sodeč po enajstih evropskih državah, ki so dosegle cilj 30-odstotnega zmanjšanja uporabe tobaka do leta 2025, lahko nabor ukrepov, kot so visoka obdavčitev tobaka, popolno izvrševanje zakonov o prepovedi kajenja, celovita prepoved oglaševanja, promocij in sponzorstva ter široko dostopna podpora za opustitev kajenja, prinese opazne rezultate v enem do petih letih.
Generalni direktorat za obdavčenje in carinsko unijo v EU je sredi julija 2025 predstavil osnutek nove direktive o obdavčitvi tobaka, ki naj bi začela veljati leta 2028, s štiriletnim prehodnim obdobjem. Obdavčitev tobaka je sicer na ravni EU usklajena, vendar zadnja posodobitev direktive sega v leto 2010, od takrat pa smo bili priča korenitim spremembam na trgu. Z novo direktivo namerava evropska komisija posodobiti trenutni pravni okvir za trošarino na tobak v skladu s cilji evropskega načrta za boj proti raku za generacijo brez tobaka. Cilj tega načrta je, da bi do leta 2040 tobak uživalo manj kot pet odstotkov prebivalstva.
Tajne tobačne tovarne
Po pojasnilih evropske komisije je 40 odstotkov upada kajenja v zadnjem desetletju sicer mogoče pripisati obdavčitvi, vendar je sedanji okvir minimalno določenih stopenj obdavčitve zastarel in v nasprotju z zastavljenimi cilji do leta 2040. Poleg tega sedanja pravila zajemajo le tradicionalne tobačne izdelke, novi izdelki, kot so elektronske cigarete, segrevani tobak in nikotinske vrečke, pa so se začeli pogosteje uporabljati po letu 2010 in niso vključeni v obstoječo direktivo. »Ne nazadnje, čedalje več je dokazov o obstoju tajnih tobačnih tovarn. Goljufije in nezakonita proizvodnja tobaka v EU države članice stanejo 13 milijard evrov letno. Zato je jasno, da je treba ukrepati,« so pojasnili v evropski komisiji.
V zadnjih letih so bili tudi v Sloveniji odkriti nezakoniti proizvodni obrati tobaka. Kot izhaja iz zadnje raziskave mednarodnega svetovalnega podjetja KPMG, ki jo ta vsako leto izvede po naročilu podjetja Philip Morris, enega največjih proizvajalcev tobačnih izdelkov na svetu, je po ocenah uporaba nelegalnih cigaret v Sloveniji leta 2024 znašala dobrih šest odstotkov vseh pokajenih, s čimer je država izgubila 30 milijonov evrov davčnih prihodkov. Kot ocenjujejo v KPMG, je bilo v 38 evropskih državah predlani pobranih 19,4 milijarde evrov manj davkov od tobačnih izdelkov, kot bi lahko bilo.
Davki za nove izdelke
Poleg višje trošarine na cigarete bo spremenjena direktiva prinesla tudi minimalne davke za nove tobačne izdelke, ki jih proizvajalci dajejo na trg. Izboljšali se bodo tudi nadzorni ukrepi za surovi tobak, ki se lahko preusmeri v nezakonito dobavno verigo. Po predlogu sprememb se bo obstoječi elektronski sistem za beleženje in spremljanje gibanja trošarinskega blaga znotraj EU uporabljal tudi za surovi tobak, kar bo državam članicam omogočalo učinkovitejše odkrivanje in boj zoper nezakonito trgovino s tobačnimi izdelki.
V Sloveniji so se junija lani povišale trošarine za tobačne izdelke. Z izjemo elektronskih cigaret, za katere so se okrepile za dobrih sedem odstotkov, so se pri preostalih skupinah tobačnih izdelkov povišale za 3,3 do 3,5 odstotka. Za cigarete, s katerimi se pobere največ, skoraj 90 odstotkov vseh trošarin od tobačnih izdelkov, so se povečale z vsaj 145 na vsaj 150 evrov za tisoč cigaret. Na vprašanje, ali je tudi letos predviden dvig trošarin za tobačne izdelke, so na ministrstvu za finance odgovorili, da redno spremljajo dogajanja na trgu in učinke obstoječe ureditve. »O konkretnih rešitvah oziroma morebitnih spremembah v letošnjem letu je v tem trenutku težko govoriti, saj je pomembno, da se odločitve glede trošarin sprejemajo v okviru ustrezne trošarinske politike in ob upoštevanju več ciljev, med drugim tako javnofinančnih kot tudi zdravstvenih.«
Potem ko je država od prodaje tobačnih izdelkov v letu 2024 skupaj pobrala 482,7 milijona evrov trošarin, jih je v prvih enajstih mesecih lanskega leta pobrala 430,3 milijona evrov (v prvih enajstih mesecih leta 2024 je bilo sicer pobranih dobrih 441 milijonov evrov trošarin.