»Francija ostro obsoja ameriško omejevanje izdaje vizumov,« se je odzval zunanji minister Jean-Moel Barrot. Podobno so sporočili iz Berlina in Bruslja, kjer so napovedali »hiter in odločen« odgovor. »Vsakdo, ki akt opisuje kot cenzuro, si napačno razlaga naš ustavni sistem. Pravil, po katerih hočemo v Nemčiji in Evropi živeti v digitalnem prostoru, ne bodo določali v Washingtonu,« je zapisala nemška vlada.
Sam Breton, eden od avtorjev akta o digitalnih storitvah, je zapisal: »Se vrača McCarthyjev lov na čarovnice? Naj spomnim: 90 odstotkov evropskega parlamenta, naše demokratično izvoljene institucije, in vseh 27 držav članic je soglasno podprlo akt. Našim ameriškim prijateljem sporočam: cenzura ni tam, kjer mislite, da je.«
Akt o digitalnih storitvah je v osnovi namenjen večji varnosti na spletu in je trn v peti ameriški administraciji in ameriških tehnološkim velikanom. Zelo so jih zmotile nedavne evropske sankcije proti družbenemu omrežju X Elona Muska, ki so mu naložili plačilo 120 milijonov dolarjev zaradi kršenja pravil o vsebini. Musk je v preteklosti Bretona označil za »evropskega tirana«.
Ostali štirje, ki so tarča ameriškega ukrepa, so Imran Ahmed, britanski vodja Centra za nasprotovanje digitalnemu sovraštvu, ki ima sedež v ZDA, Anna-Lena von Hodenberg in Josephine Ballon iz nemške neprofitne organizacije HateAid ter Sarah Rogers, soustanoviteljica neprofitne organizacije Globalni indeks dezinformacij.
Pričakovati je mogoče, da bo vprašanje vizumov še poglobilo razhajanja med staro celino in novim svetom, potem ko je Washington že kritiziral Evropo v svoji novi strategiji nacionalne varnosti in zapisal, da mora spremeniti smer, če naj ostane tesna zaveznica ZDA.
