»Izgubljali smo novinarski boj, naše zgodbe so zamujale, premagovala nas je konkurenca,« se je na pariškem forumu o umetni inteligenci spominjal Lars Adrian Giske, vodja oddelka za umetno inteligenco pri časopisu iTromsø. »Zdaj zmagujemo v bitki z novicami in imamo veliko več dobrih idej za zgodbe, ker vemo, kaj početi s podatki.«
Časopis izhaja na otoku Tromsøya, 340 kilometrov severno od arktičnega kroga. Do Osla je približno 22 ur vožnje. Prva izdaja je izšla 24. januarja 1898, v petek bo časopis slavil 128-letnico obstoja. Uredništvo, ki šteje 22 novinark in novinarjev, je svetilnik hirajoče časopisne industrije, ki se utaplja pod pritiskom svetovnega spleta in spremenjenih (bralnih) navad mlajših generacij.
Ni podatkov, ni zgodb
Dokazuje, kako lokalni časnik preživi v spremenjeni medijski krajini: s preiskovalnim novinarstvom in ekskluzivnimi zgodbami, pri pisanju katerih si pomaga z najsodobnejšimi digitalnimi orodji. »Podatki so temelj našega dela,« poudarja Rune Ytreberg, vodja podatkov v uredništvu. »Brez podatkov ni zgodb.«
Časopis iTromsø ima približno 25.000 zvestih bralk in bralcev. Že to je zavidljiv podatek ob upoštevanju okoliščine, da na otoku Tromsøya živi okoli 42.000 ljudi. Vse se je začelo pred nekaj leti – je tedniku Der Spiegel razložil Giske –, ko je kolege vprašal, kaj jih moti pri vsakodnevnem delu v redakciji. Številni so se pritoževali nad duhomornim prebiranjem gradbenih dokumentov.
Nepremičninske in infrastrukturne novice so pomembne za otoško prebivalstvo, ki občuti učinke močnega priliva turistov. Gradijo se hoteli in počitniške hiše, cene nepremičnin so višje le v Oslu. Javna infrastruktura je v klavrnem stanju. Časopis iTromsø je želel ponuditi jasnejšo sliko razmer.
Giske in Ytreberg sta najprej napisala program, ki iz podatkovnih baz nacionalnega registra črpa informacije o nepremičninskih transakcijah. Tudi prečesavanje te baze je bilo časovno potratno. »Smo majhen časopis, ne moremo zapravljati denarja ali časa za nekaj, kar ne deluje,« pravi Ytreberg. Kaj, če bi stroji lahko naredili več?
Rešitev sta prepoznala v razcvetu jezikovnih modelov s področja umetne inteligence. Giske in Ytreberg sta najprej preizkusila chatGPT in bila razočarana. »Ničesar ne razume,« pravi Ytreberg. »Izgovarja besede na podlagi matematičnih verjetnosti. Ustvarja vtis, da vas razume, v resnici gre le za napovedi stroja.« Namesto modelov podjetja OpenAI sta izbrala jezikovni model norBERT, ki ga je razvil Google. Za pisanje povzetkov dokumentov je zadolžen vmesnik llama-2-70B-chat ameriške korporacije Meta, sistem, ki ga je razvil IBM, filtrira imena, podjetja in naslove.
Kar bi trajalo dve uri, opravi v petih minutah
Po dveh mesecih je bil prototip končan. Poimenovali so ga djinn (vmesnik za podatkovno novinarstvo za zbiranje novic in obveščanje). Iz javnih baz pridobiva dokumente, jih povzema in razvršča glede na njihovo novičarsko vrednost. Novinarji tako veliko hitreje odkrijejo relevantne podatke. »Namesto da bi za to delo porabili dve uri, porabijo pet minut in nato začnejo klicati vire ter obdelovati zgodbo,« je pojasnil Giske.
Uredništvo je takoj sprejelo novo orodje in že v prvem tednu so z njegovo pomočjo ustvarili šest zgodb za naslovnico. O nepremičninskem razvijalcu, ki je kršil predpise. O sistematičnem izključevanju malih gradbenih podjetij. O črnih gradnjah. Že leto pozneje so djinn zagnali v 37 redakcijah medijske skupine Polaris, zdaj platforma prebere in obdela od 4000 do 5000 dokumentov na teden za vse lokalne časopise skupine.
Razkrili afero na radiološkem oddelku
Platformo so prilagodili tako, da je uporabna tudi na drugih področjih preiskovalnega novinarstva. Spomladi 2024 je iTromsø objavil projekt X-Ray, ki ga je sprožila prijava nekdanjega zaposlenega, čigar otrok je umrl v kaotičnih okoliščinah v bolnišnici Tromsø. S pomočjo umetne inteligence so novinarji razkrili katastrofalne kadrovske razmere na radiološkem oddelku in dejstvo, da je eden izmed radiologov posnetke na svojem računalniku odprl le za nekaj sekund, ko je potrjeval diagnoze.
Časopis iTromsø že nekaj časa dosega petodstotno letno rast naročnikov. »Bralci so pripravljeni plačati za poglobljeno novinarstvo, ki jim omogoča sprejemanje boljših odločitev zase in za svoje skupnosti,« je prepričan glavni uradnik Trond Haakensen.
Giske in sodelavci ne počivajo. Razvijajo platformo, ki bo združila še več javnih registrov za vso Norveško, želijo se tudi poglobiti v skriti del interneta, v globoki splet. »Hočemo zgraditi prvo norveško platformo za preiskovalno novinarstvo,« je pojasnil.