Že sedem mesec je minilo, odkar so ameriški specialci ugrabili 63-letnega predsednika Nicolasa Madura in odkar po navodilih iz Bele hiše Venezuelo vodi 57-letna Delcy Rodriguez, Madurova tesna sodelavka. Ves čas je pod pritiskom, da jo, če ne bo sledila Washingtonu, čaka podobna usoda kot Madura, ki v zaporu v New Yorku čaka na sojenje, ker naj bi organiziral tihotapljenje mamil v ZDA. V četrtek pa so venezuelske oblasti in opozicija pod pokroviteljstvom ZDA začele dialog, ki naj bi vodil do demokratičnih volitev. A se jih ni smela udeležiti 58-letna karizmatična voditeljica opozicije in Nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado.
Proti tistim, ki so potrdili Madurovo zmago
Prvi dan pogajanj so se za zaprtimi vrati dogovorili o dnevnem redu in tem, da naj bi pogovori trajali do srede. Obe strani sta se tudi strinjali glede spoštovanja nacionalne suverenosti, varovanja človekovih pravic, politične sprave in mirne tranzicije, kot so rekli sami.
Delegacijo čavističnega režima vodi 60-letni Jorge Rodriguez, brat začasne predsednice države in predsednik skupščine, nastale po volitvah leta 2025, za katere je, kot za predsedniške volitve leta 2024, jasno, da nikakor ne izražajo volje volilcev, saj niso bile ne svobodne (spremljalo jih je nasilje) ne poštene pri štetju glasov.
Na čelu opozicije pa je 65-letna kirurginja Dinorah Figuera, ki je vodila opozicijo na parlamentarnih volitvah leta 2015 in dobila 112 od 167 poslancev, a je te demokratične volitve Madurov režim razveljavil. Ko je v sredo iz Španije, kjer živi v izgnanstvu, priletela v Venezuelo, je izjavila, da je »cilj dialoga ponovna vzpostavitev demokracije«. Zlasti glasno zahteva spremembe v vrhovnem sodišču in nacionalni volilni komisiji, ki sta leta 2024 razglasili Madura za zmagovalca predsedniških volitev.
Generali ne bodo izpustili oblasti
Na ameriškem zunanjem ministrstvu še naprej trdijo, da mora Venezuela napredovati po treh etapah: stabilizacija, gospodarsko okrevanje in politična sprava. Težko pa je verjeti, da bo vladajoča kasta, ki jo večinoma sestavljajo generali, izpustila oblast iz svojih rok. Na tak način bi bilo namreč ogroženo tudi bogastvo, ki si ga je nagrabila v 13 letih Madurovega vladanja in že prej. Zdi se celo, da ima oporo v Donaldu Trumpu, saj je že večkrat dejal, da je zelo zadovoljen z Rodriguezovo. Očitno tudi zato, ker lahko ameriške naftne družbe, kot je Chevron, spet investirajo v črpanje nafte v Venezueli in si prilaščajo denar, ki naj bi jim pripadal tudi zaradi starih dolgov in obresti.
Vprašanje je, ali bo takšno precej samovoljno ameriško razpolaganje z vse večjimi naftnimi prihodki všeč demokratično izvoljenim politikom glede na to, da sta junijska potresna sunka povzročila več kot 6000 mrtvih in 40 milijard dolarjev škode.
ZDA so pomemben zaveznik
Machadova (svojo Nobelovo nagrado je januarja simbolično izročila Trumpu) se ni smela udeležiti pogajanj, pravi pa, da jim ne nasprotuje. Na družabnem omrežju X je zapisala: »Demokratična tranzicija bo v Venezueli spet vzpostavila našo svobodo in blaginjo, v ZDA pa imamo pomembnega zaveznika pri zagotavljanju nacionalne varnosti in stabilnosti regije.« Njen sodelavec Juan Pablo Guanipa optimistično trdi, da bo ameriško pokroviteljstvo omogočilo uspeh sedanjemu procesu pogajanj: »ZDA so zdaj porok, da bo čavizem držal besedo.«
Guanipa in preostala opozicija pričakujeta, da bo režim pokazal dobro voljo tudi s tem, da bo izpustil vse politične zapornike. Menda jih je še okoli 400, potem ko jih je Rodriguezova od začetka leta že izpustila več sto.