V Rdečem križu so opozorili, da se humanitarna sredstva zmanjšujejo, potrebe skokovito naraščajo, število napadov na humanitarne delavce pa dosega rekordne ravni. Menijo, da svet pušča humanitarne delavce in ljudi, ki jim pomagajo, na cedilu.
Od leta 2023 do danes je med opravljanjem dela v svojih skupnostih umrlo ali bilo ubitih skoraj 100 prostovoljcev in zaposlenih iz mreže Mednarodne zveze nacionalnih društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC). Za najbolj smrtonosno leto za humanitarne delavce po vsem svetu doslej velja leto 2024, ko je med opravljanjem humanitarnega poslanstva umrlo 383 humanitarnih delavcev, v letu 2025 pa jih je v nasilnih incidentih umrlo 322, so zapisali v Rdečem križu Slovenije.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo med opravljanjem humanitarnega dela ubitih še 21 članov mreže IFRC, in sicer jih je 12 umrlo v nasilnih napadih, devet pa v incidentih, ki niso bili posledica nasilja. V Rdečem križu zato zahtevajo varnost in zaščito humanitarnega osebja, kjer koli na svetu delujejo in pomagajo.
"Osebje za humanitarno pomoč je treba spoštovati in varovati. Medicinsko osebje, bolniki, objekti in prevozna sredstva so posebej zaščiteni v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Te obveznosti veljajo v oboroženih spopadih in jih je treba prenesti v operativno prakso," so zapisali v sporočilu za javnost.
V Rdečem križu Slovenije ob današnjem svetovnem dnevu poudarjajo, da humanitarni delavci nikoli ne obupajo. Zato morajo države spoštovati mednarodno pravo za zaščito humanitarnih delavcev, pristojni organi morajo nemudoma ukrepati in preprečiti nadaljnje napade, storilci morajo biti kaznovani, donatorji in organizacije pa morajo vlagati v varnost in zaščito vseh humanitarnih delavcev, vključno z usposabljanjem, zaščitno opremo in zavarovanjem.
"Uniforme z ustreznim znakom, ki jih humanitarni delavci nosijo, so namenjene njihovi zaščiti v vlogi humanitarnih delavcev, ne pa temu, da postanejo njihov mrtvaški prt. Humanitarne delavce je treba zaščititi," so poudarili v Rdečem križu Slovenije.
V Slovenski filantropiji pa želijo danes opozoriti, da humanitarna pomoč ni zgolj odziv na velike krizne dogodke in naravne nesreče. Dnevno se namreč srečujejo z ljudmi, ki zaradi finančnih, zdravstvenih ali drugih okoliščin potrebujejo pomoč pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb, učenju, pa tudi pri premagovanju osamljenosti. Pomemben del te pomoči predstavljajo prostovoljci.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo v njihov humanitarni program vključenih 138 prostovoljcev in prostovoljk, ki so skupaj opravili 6756 ur prostovoljskega dela. V okviru programa Viški hrane so pomagali 1787 osebam in razdelili 41.858 obrokov oziroma paketov hrane.
Pomoč je namenjena ljudem, ki se soočajo s prehransko revščino in drugimi stiskami – med njimi so starejši, invalidsko upokojeni, dolgotrajno brezposelni, enostarševske družine, družine z nizkimi prihodki in posamezniki brez ustrezne socialne mreže.
V programu Prostovoljski servis pomagajo otrokom in mladostnikom pri učenju ter obiskujejo starejše in druge ljudi, ki zaradi zdravstvenih ali drugih okoliščin ostanejo brez ustrezne podpore.
"Humanitarnost je odziv na stiske soljudi. Je pa tudi posledica vseh dogodkov in odločitev, ki te stiske poglabljajo. Zato moramo biti pozorni tudi na ljudi, katerih stiske niso tako vidne in ne pridejo na naslovnice," so zapisali besede vodje projekta Viški hrane v Slovenski filantropiji Klasa Prežlja.
Svetovni dan humanitarnosti je leta 2008 razglasila generalna skupščina Združenih narodov v spomin na obletnico bombnega napada na sedež ZN v Bagdadu v Iraku leta 2003.