Nizozemski kralj Viljem Aleksander je v ponedeljek ob prihodu v Surinam dejal, da se ne bo izogibal pogovoru o težki zgodovini suženjstva. V prestolnico Paramaribo je prispel v nedeljo skupaj s kraljico Máximo, le teden dni po 50. obletnici razglasitve neodvisnosti od Nizozemske, piše Guardian.
“Ne bomo se izogibali zgodovini, niti njenim bolečim poglavjem, kot je suženjstvo,” je dejal kralj ob začetku tridnevnega obiska.
Suženjstvo je bilo v Surinamu in drugih nizozemskih kolonijah uradno odpravljeno 1. julija 1863. Toda v resnici je trajalo še dodatnih deset let, do leta 1873, zaradi tako imenovanega “prehodnega obdobja”.
V 16. in 17. stoletju je Nizozemska gradila svoj “zlati vek” s prevozom približno 600.000 Afričanov, večinoma v Južno Ameriko in Karibe. To je bilo temelj gospodarstva, politike in kolonialne ekspanzije tistega časa.
Dialog s skupnostmi potomcev sužnjev
Na ponedeljkovem srečanju s predsednico Surinama Jennifer Geerlings Simons je Viljem Aleksander dejal: “Zavedam se, kako globoko ta zgodovina odmeva med potomci zasužnjenih in staroselskimi skupnostmi. Z njimi se želimo odkrito pogovarjati.”
Kraljevi par se bo srečal s predstavniki potomcev sužnjev, tradicionalnih skupnosti in staroselcev – za zaprtimi vrati. Nekatere afrosurinamske organizacije so kritizirale program obiska, ker ne vključuje polaganja venca k spomeniku odprave suženjstva v Paramaribu.
Surinam, ki leži na severu Južne Amerike, je od razglasitve neodvisnosti leta 1975 preživljal obdobja političnih pretresov, uporov in vojaških udarov. Diplomatske vezi z Nizozemsko so bile posebno napete v času vojaškega režima nekdanjega diktatorja Desija Bouterseja v 80. letih, pa tudi pozneje, ko je med letoma 2010 in 2020 znova vodil državo kot izvoljeni predsednik.
Danes njegovo stranko NDP vodi predsednica države Geerlings Simons.
Skupna prihodnost in priznanje odgovornosti
Viljem Aleksander je poudaril, da želi Nizozemska odnose z nekdanjo kolonijo poglabljati “na podlagi enakosti in medsebojnega spoštovanja”. “Skupna prihodnost ima smisel samo, če upoštevamo temelje, na katerih stojimo. Ta temelj je naša skupna preteklost,” je dejal.
Nizozemska se je uradno opravičila za suženjstvo leta 2022, ko je opravičilo izrekel takratni premier Mark Rutte. Leto pozneje je opravičilo izrekel tudi sam kralj.
Študija iz leta 2023 je pokazala, da je nizozemska kraljeva družina med letoma 1675 in 1770 iz kolonij, kjer je bilo suženjstvo razširjeno, pridobila današnjih 545 milijonov evrov prihodkov. Kraljevi predniki – Viljem III., Viljem IV. in Viljem V. – so bili med največjimi prejemniki dobičkov iz tega sistema, ki ga poročilo opisuje kot “namerno, strukturno in dolgoročno vpletenost države v suženjstvo”.
Leta 2022 je Viljem Aleksander odpovedal rabo kraljeve zlate kočije za protokolarne dogodke zaradi upodobitev suženjstva, ki krasijo njene stranice.
