Takšnih nadomestnih poslanskih volitev, ki so po navadi zato, ker poslanec ali odstopi zaradi škandala oziroma bolezni ali umre, pa še ne! Sprožil jih je Nigel Farage, ko je politično preračunljivo odstopil kot poslanec, da bi ustavil parlamentarno preiskavo o tem, ali je kršil parlamentarna pravila. Z vnovično izvolitvijo minuli teden je Farage dokazal, da volilcem očitno ni mar, da je sprejel pet milijonov funtov v dar (nagrado za brexit) od britanskega kriptomilijarderja in da tega ni prijavil (kar bi moral) pristojnim v parlamentu.
Toda v resnici se s temi nadomestnimi volitvami v okrožju Clacton ni tako rekoč nič spremenilo. Če je Farage upal, da parlament ne bo obnovil preiskave finančnega mešetarjenja njega samega in njegove stranke Reformirajmo Združeno kraljestvo (Reform UK), se je pač uštel. Glavni motiv za odstop je bil ravno prekinitev te preiskave, a iz parlamenta so takoj po objavljenem izidu volitev in Farageovi zmagi konec prejšnjega tedna sporočili, da so jo obnovili.
Na vprašanje, zakaj ni prijavil pet milijonov funtov (5,84 milijona evrov) gotovinskega darila kriptomilijaderja, odgovarja: »Edino, kar sem naredil narobe, je bilo to, da nisem izpolnil nekega formularja.« Toda če bodo v preiskavi ugotovili, da je kršil pravila, bi ga utegnili vreči iz parlamenta s posebnim postopkom odpoklica. To pa bi sprožilo še ene nadomestne volitve v Clactonu. Bi pa Farage najverjetneje na njih lahko spet kandidiral.
90 centimetrov dolga glasovnica
Tokrat je zmagal zlahka, toda zato, ker so vse druge stranke, od vladajoče laburistične do opozicijskih konservativcev, liberalnih demokratov in zelenih, bojkotirale izsiljene nadomestne volitve in jih označile za Farageovo šarado. Vseeno je bilo kandidatov kar 34, dvanajst iz manjših političnih strank in dvajset neodvisnih. Tako so imeli volilni upravičenci (79.785 jih je v okrožju) v rokah najdaljši volilni list v zgodovini, dolg 90 centimetrov.
Najbolj znani protikandidat Farageu je bil komik grof Binface, ki nastopa kot poslanski kandidat s smetnjakom na glavi. Dobil je skoraj 27 odstotkov glasov, Farage pa 63,34 odstotka, kar je dobrih sedemnajst odstotkov več kot ob prvi izvolitvi. Volilna udeležba je bila precej višja, kot so napovedovali, 44,37-odstotna. Kaže, da so Farageovi privrženci volitve vzeli resno.
Farage ni Burnham
Kaj je dosegel z novo izvolitvijo za poslanca? Lahko se hvali, da ga volilci še bolj podpirajo kot prej, ne more pa se ravno hvaliti, da je prepričljivo premagal edinega »resnega« tekmeca, grofa Smetnjaka (Binface), ki je trdil, da bo v primeru zmage kot poslanec zagovarjal nacionalizacijo angleške pevke Adele.
Volitve v Clactonu so bile druge letošnje nadomestne poslanske volitve. Zaradi prejšnjih, v volilnem okrožju Makerfield v Manchestru, imajo Britanci ne samo novega laburističnega poslanca, ampak tudi novega premierja Andyja Burnhama. Njegov naskok na premierski položaj pač ni bil mogoč po nobeni drugi poti, saj v Združenem kraljestvu premier ne more biti nekdo, ki ni bil prej izvoljen za poslanca. Zaradi teh v Clactonu pa se v resnici ni spremenilo prav nič.
