Joseph Kony, eden najbolj razvpitih afriških uporniških vojaških voditeljev, se že več kot 20 let izmika aretaciji. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je zanj leta 2005 izdalo nalog za prijetje zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Kljub mednarodni operaciji iskanja in večmilijonski ameriški nagradi za informacije o njegovem prijetju ostaja na prostosti, poroča France24.
Njegova Gospodova odporniška vojska (LRA) je v zadnjih mesecih znova opozorila nase z napadi na vasi v vzhodnem in jugovzhodnem delu Srednjeafriške republike. V več napadih so po navedbah tamkajšnjih oblasti ugrabili najmanj 25 otrok.
Kony je uporniško skupino ustanovil leta 1987 z namenom strmoglavljenja ugandskega predsednika Yowerija Musevenija in vzpostavitve verske države, ki bi temeljila na desetih božjih zapovedih. Nekdanji ministrant se je razglašal za mesijo, preroka in božjega poslanca, svojim privržencem pa je vsiljeval mešanico krščanstva in tradicionalnih lokalnih verovanj.
LRA je v naslednjih desetletjih postala ena najbolj brutalnih uporniških organizacij v Afriki. Po podatkih Združenih narodov je njeno nasilje zahtevalo več kot 100.000 življenj, več kot dva milijona ljudi pa je moralo zapustiti svoje domove, predvsem na severu Ugande.
Skupina je postala zloglasna zaradi pokolov civilistov in množičnih ugrabitev otrok. Tisoče ugrabljenih dečkov so prisilili v vojaško urjenje in sodelovanje v spopadih, dekleta pa so pogosto postala spolne sužnje poveljnikov. Otroke so z nasiljem, grožnjami in krutimi kaznimi prisilili v popolno poslušnost.
Ugrabljene otroke spreminjajo v vojake
Ugandska vojska je LRA leta 2006 pregnala iz države, vendar se organizacija ni povsem razpustila. Njeni pripadniki so se umaknili na odročna območja Južnega Sudana, Demokratične republike Kongo in Srednjeafriške republike.
Leonie von Braun, vodilna preiskovalka Mednarodnega kazenskega sodišča v primeru Konyja, je za France 24 pojasnila, da je organizacija danes bistveno šibkejša kot v 2000-ih. Takrat je imela štiri brigade, vsaka pa naj bi štela več sto borcev. Danes deluje v precej manjšem obsegu, vendar še vedno ohranja sposobnost izvajanja napadov.
»Civiliste ugrabljajo in zasužnjujejo. Te informacije kažejo, da so še vedno oboroženi in pripravljeni na nasilje,« je opozorila von Braun.
Ugrabljeni otroci so za organizacijo pomemben vir novih borcev. Ker jih je lažje indoktrinirati, jih postopoma usposobijo za uporabo pušk in ročnih bomb. Njihovo podrejanje temelji predvsem na nasilju. Hude telesne kazni lahko sledijo že zaradi manjših prekrškov, poskus pobega pa lahko pomeni smrt, še piše France24.
Zakaj ga kljub obsežnemu iskanju niso našli?
Za Konyjem je ICC nalog za prijetje izdalo leta 2005. Njegov primer je postal svetovno znan predvsem leta 2012, ko je dokumentarni projekt Kony 2012 sprožil množično spletno kampanjo za njegovo aretacijo. V iskanje so se vključile tudi Združene države, ki so v Srednjo Afriko poslale specialne enote. Za informacije, ki bi pripeljale do njegovega prijetja, so ponudile pet milijonov dolarjev.
Toda Konyju se je uspelo izogniti tudi temu iskanju. Po pojasnilih preiskovalke mu pomagajo odlično poznavanje območja, sposobnost preživetja v zahtevnih razmerah in obveščevalna mreža, ki je tehnološko preprosta, a učinkovita.
»Pokazal je izjemno telesno in psihološko vzdržljivost,« je dejala von Braun. Dodala je, da je svoje pripadnike naučil preživeti v divjini, predvidevati spremembe na območju in se izogibati nadzoru.
Kony naj bi bil še vedno živ
O približno 65-letnem Konyju je danes malo zanesljivih informacij. Po najnovejših podatkih, s katerimi razpolaga Mednarodno kazensko sodišče, je še vedno živ in dejaven znotraj LRA. Zaradi starosti najverjetneje ne sodeluje več neposredno v vojaških operacijah, vendar ohranja pomemben položaj v organizaciji.
Primer je eden največjih preizkusov delovanja ICC. Dokazi kažejo, da je bilo samo med julijem 2002 in decembrom 2005, obdobjem, ki ga obravnava sodišče, ugrabljenih na tisoče žensk in otrok.
Težava je, da sodišče nima lastne policijske sile, zato je prijetje osumljencev odvisno od sodelovanja držav. Kljub temu von Braun verjame, da je Konyja še vedno mogoče privesti pred sodišče. Kot je poudarila, so pred mednarodno pravosodje nazadnje stopili tudi nekateri drugi nekdanji voditelji, za katere se je zdelo, da bodo ostali nekaznovani.