Raziskovalna zgodba časnika The New York Times (NYT) razkriva, da je Izrael v zadnjih letih Evrovizijo, ki jo spremlja 166 milijonov gledalcev po svetu, sistematično uporabljal kot instrument mehke moči in mednarodnega vpliva. Po ugotovitvah novinarjev Mare Hvistendahl in Alexa Marshalla je izraelska vlada organizirala diplomatske pritiske, izvajala obsežne promocijske kampanje in organizirano mobilizirala glasovalce, da bi zagotovila podporo svojim predstavnikom na največjem glasbenem tekmovanju na svetu.
Preiskava temelji na internih dokumentih Evropske radiodifuzne zveze (EBU), analizi glasovalnih podatkov in več kot 50 intervjujih z udeleženci in uradniki. NYT trdi, da je Evrovizija v času vojne v Gazi postala veliko več kot zgolj glasbeni spektakel – postala je politično in propagandno prizorišče. Po ugotovitvah avtorjev je Evrovizija za Izrael postala orodje mehke moči, prek katerega je poskušal izboljšati svoj mednarodni ugled.
Ameriški novinarji govorili tudi z RTV
Leta 2024, ko je tekmovanje potekalo v Malmöju na Švedskem, se je Izrael soočal z ostrimi mednarodnimi kritikami zaradi vojne v Gazi. Več evropskih držav in kulturnih organizacij je zahtevalo izključitev Izraela s tekmovanja. Kljub temu je izraelska predstavnica Eden Golan osvojila drugo mesto po glasovih občinstva in zmagala v številnih državah, kjer je podpora Palestincem močna. »Svet očitno ni proti nam,« je zapisal izraelski portal Ynet, glasovanje pa je v številnih državah sprožilo vprašanja o nenavadnih rezultatih.
Ynet je omenil, da je zunanje ministrstvo med Evrovizijo oglaševalo na youtubu. Toda zgodba in nenavadni vzorci glasovanja niso pritegnili veliko pozornosti. Le ena radiotelevizija – slovenska – je opazila nenavadne rezultate glasovanja in od Evrovizije zahtevala dodatne podatke, pa piše ameriški medij. Organizatorji se niso nikoli odzvali, so novinarjem povedali na RTV Slovenija.
Državno financirana propaganda v tujini
Po podatkih, ki jih navaja NYT, je izraelska vlada za promocijo svoje predstavnice namenila več kot 860.000 evrov. Denar je prišel predvsem z izraelskega zunanjega ministrstva in urada premierja Benjamina Netanjahuja, ki je zadolžen za tako imenovano hasbaro – mednarodno promocijo izraelskih stališč, kar je, kot piše časnik, evfemizem za izraelsko propagando v tujini. Kampanja je vključevala oglase na youtubu, usklajene objave na družbenih omrežjih in neposredne pozive gledalcem, naj glasujejo za Izrael.
Izraelsko zunanje ministrstvo se ni odzvalo na novinarska vprašanja. Tiskovni predstavnik Netanjahujevega urada je dejal, da bo vprašanja pregledal in razmislil o odgovoru. Kasneje se ni več odzval.
Diplomati klicali nacionalne radiotelevizije
Raziskava razkriva tudi diplomatske aktivnosti. Izraelska veleposlaništva naj bi stopila v stik z nacionalnimi radiotelevizijami in političnimi predstavniki v več evropskih državah, da bi preprečila bojkot Izraela. Med državami, ki so razmišljale o umiku ali protestu, so bile Islandija, Irska, Slovenija, Španija in Nizozemska. »Malo sem presenečen, zakaj se s tem ukvarja veleposlaništvo,« je izraelskemu diplomatu, ki je želel razpravljati o Evroviziji, recimo pisal vodja islandske nacionalne televizije Stefan Eiriksson.
Posebej občutljivo vprašanje so bili glasovalni sistemi. Evrovizija omogoča, da posameznik glasuje večkrat, kar po mnenju kritikov odpira prostor organiziranim kampanjam. Analiza glasov kaže, da bi lahko že nekaj sto zelo aktivnih volilcev v posameznih državah pomembno vplivalo na končni rezultat. Dokazov o uporabi botov ali goljufij sicer niso našli, vendar so številni radiodifuzni partnerji zahtevali neodvisno preiskavo.
Skrivali podatke o glasovanju
Organizatorji so podatke o glasovanju skrbno skrivali, celo pred lastnimi radiotelevizijami. Soočeni z notranjim uporom in grožnjami izraelskih zaveznikov, da bodo zapustili tekmovanje, so javno zmanjševali pomen izraelske kampanje in je nikoli niso temeljito preiskali. Novinarji še razkrivajo, da so organizatorji naročili pregled stališč radiotelevizij glede Izraela, vendar so celotno poročilo obdržali skrivno. Razpisali so glasovanje o tem, ali naj Izrael ostane na tekmovanju, nato pa ga nenadoma preklicali. Radiotelevizijam so odsvetovali pogovore z novinarji.
Na Evroviziji leta 2025 v Baslu v Švici je Izrael ponovno osvojil drugo mesto in zmagal pri glasovanju občinstva – znova tudi v državah, kjer ljudje glasno nasprotujejo izraelski politiki. Takrat je nenavadne rezultate opazilo več ljudi. Novinarji finske televizije Yle so z uporabo Googlove knjižnice oglasov razkrili, da je izraelska vlada kupovala spletne oglase v več jezikih in ljudi pozivala, naj za izraelsko predstavnico Juval Rafael glasujejo do največ dovoljenih 20-krat. Sam Netanjahu je po pisanju novinarjev na družbenih omrežjih objavil grafiko, ki je ljudi spodbujala k temu, naj za Rafaelovo glasujejo 20-krat.
Tiha promocija že od leta 2018
»Izraelska vlada si je prisvojila Evrovizijo,« je dejal Stefán Jón Hafstein, predsednik upravnega odbora islandske javne televizije. Kupovanje oglasov in usklajevanje sporočil na družbenih omrežjih nista nezakonita, sicer poroča NYT. Evrovizija je navsezadnje le pevsko tekmovanje – čeprav največje na svetu. Toda čeprav vlade pogosto poskušajo izkoristiti publiciteto svojih izvajalcev, nobena državna promocijska kampanja ni bila tako obsežna in sporna kot izraelska, dodaja časnik.
Izraelska vlada je sicer po besedah Dorona Medalieja, nekdanjega izraelskega avtorja pesmi za Evrovizijo, že od leta 2018 tiho promovirala nastope svojega nacionalnega izdajatelja. Tisto leto je država za promocijo na družbenih omrežjih porabila več kot 100.000 dolarjev. Izrael je zmagal. Medalie je dejal, da je zmaga izraelske voditelje prepričala, da je Evrovizija – v Izraelu izjemno priljubljena – dobra naložba. Netanjahujeva vlada je pred tekmovanjem v Malmöju povečala porabo, kažejo dokumenti.
Evropska radiodifuzna zveza se je skratka znašla v eni največjih kriz v zgodovini tekmovanja. Interni dokumenti kažejo, da so organizatorji tehtali finančne posledice morebitnega umika držav ali izključitve Izraela. Po nekaterih ocenah bi lahko EBU izgubila več sto tisoč evrov prihodkov. Namesto neposrednega glasovanja o izključitvi Izraela je EBU nato konec leta 2025 sprejela spremembe pravil glede promocijskih kampanj in omejitve števila glasov. Kritiki menijo, da je organizacija s tem poskušala preprečiti odprto politično razpravo o človekovih pravicah in vojni v Gazi.
RTV ni prenašala Evrovizije
Direktor Evrovizije Martin Green je za NYT priznal, da so bile nekatere izraelske promocijske aktivnosti »pretirane«, vendar zanikal, da bi odločilno vplivale na rezultate. Nasprotniki takšne razlage opozarjajo, da je sama percepcija političnega vpliva že močno omajala verodostojnost tekmovanja. Zaradi vojne v Gazi in sodelovanja Izraela na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije na Dunaju letos ni bilo peterice držav, med njimi tudi Slovenije. Poleg nje so se za bojkot odločile še Islandija, Irska, Nizozemska in Španija.
RTV letos ni prenašala evrovizijskega dogodka. Namesto tega na RTV Slovenija poteka desetdnevni programski sklop Glasovi Palestine, ki s filmi, pogovornimi oddajami in analizami osvetljuje zgodbe ljudi in širši kontekst dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Raziskava novinarjev NYT pa ob robu dogodkov odpira širše vprašanje – ali lahko Evrovizija še vedno ostane apolitičen kulturni dogodek v času globalnih konfliktov in intenzivnih informacijskih kampanj. Tekmovanje, ki je desetletja simboliziralo evropsko povezovanje in zabavo, se danes sooča z notranjimi razkoli, bojkotom nekaterih držav in vprašanji o transparentnosti glasovanja. Po mnenju avtorjev je prav spor okoli Izraela pokazal, kako hitro se lahko popkultura spremeni v prostor geopolitičnega vpliva.