Kmalu po odkritju majevske naselbine Minanbé je raziskovalna skupina pod vodstvom slovenskega arheologa dr. Ivana Šprajca na območju biosfernega rezervata Balam Kú v mehiški zvezni državi Campeche raziskala še znatno večje arheološko najdišče. Mesto, ki je bilo prebivalcem bližnjih krajev znano pod imenom El Yesal, po Šprajčevih besedah sodi med največja majevska urbana središča v osrednjem nižavju polotoka Jukatan. 

Ivan Šprajc

Slovenski arheolog Ivan Šprajc Foto: ZRC SAZU

Čeprav se El Yesal razprostira na območju, večjem od kvadratnega kilometra, najdišče doslej ni bilo uradno registrirano. Obiskala ga je le peščica raziskovalcev, nihče pa ni poznal njegovega dejanskega obsega in pomena. Da se pod gostim tropskim rastjem skriva veliko mesto, so raziskovalci domnevali že na podlagi lidarskih posnetkov, ki omogočajo prepoznavanje ostankov stavb in drugih posegov v pokrajino tudi skozi gozdno vegetacijo.

Raziskave so potekale pod okriljem mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH). Financirane so bile s projektom Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, dodatna sredstva pa so prispevala slovenska podjetja Adria kombi, AL ars longa in Artos skupina ter ameriška organizacija Milwaukee Audubon Society.

Akropola s štirimi piramidami

Najizrazitejši del mesta je velika pravokotna akropola na južnem robu njegovega osrednjega območja. Njene stranice merijo približno 150 metrov, celotna ploščad pa se dviguje 15 metrov nad okoliškim terenom. Na njej stojijo štiri piramide, med katerimi najvišja sega še 27 metrov nad osnovno ploščad.

Slovenski arheolog Ivan Šprajc je s sodelavci na območju mehiškega biosfernega rezervata Balam Kú raziskal še eno doslej skoraj neznano majevsko mesto.

Med pomembnejšimi dosežki raziskave je tudi dokumentiranje močno poškodovane kamnite stele. Epigrafik Octavio Esparza Olguín iz Centra za raziskovanje Majev je s fotogrametrijo izdelal njeno tridimenzionalno rekonstrukcijo. Foto: ZRC SAZU

Po arhitekturni zasnovi in umestitvi v prostor akropola nekoliko spominja na podobne komplekse na drugih majevskih najdiščih, med drugim v mestu Edzná, čeprav je tamkajšnja ureditev nekoliko mlajša.

Natančnejšo starost posameznih gradenj bodo lahko raziskovalci določili šele po podrobni analizi keramike, ki so jo zbrali med sondažnimi izkopavanji in pregledom površja. Najznačilnejši doslej najdeni kosi kažejo, da so bile akropola in sosednje stavbe v južnem delu mesta zgrajene v predklasični dobi, med približno letom 600 pred našim štetjem in letom 250 našega štetja.

Slovenski arheolog Ivan Šprajc je s sodelavci na območju mehiškega biosfernega rezervata Balam Kú raziskal še eno doslej skoraj neznano majevsko mesto.

Mesto se je pozneje širilo proti severu, poseljeno pa je ostalo vsaj do konca klasične dobe, torej približno do leta 900. Takšen razvoj kaže, da je El Yesal obstajal več stoletij in se postopoma spreminjal iz zgodnjega monumentalnega središča v obsežno urbano naselbino.

Na poškodovani steli razkrili podobo vladarja

Med pomembnejšimi dosežki raziskave je tudi dokumentiranje močno poškodovane kamnite stele. Epigrafik Octavio Esparza Olguín iz Centra za raziskovanje Majev je s fotogrametrijo izdelal njeno tridimenzionalno rekonstrukcijo.

Slovenski arheolog Ivan Šprajc je s sodelavci na območju mehiškega biosfernega rezervata Balam Kú raziskal še eno doslej skoraj neznano majevsko mesto.

Čeprav se El Yesal razprostira na območju, večjem od kvadratnega kilometra, najdišče doslej ni bilo uradno registrirano.  Foto: ZRC SAZU

Metoda temelji na združevanju velikega števila dvodimenzionalnih fotografij, iz katerih je mogoče pridobiti natančne podatke o obliki, površini in merah predmeta. Tako so raziskovalci na obrabljeni steli razločili podobo vladarja, ki v rokah drži nekakšno palico, na glavi pa ima razkošen okras z upodobitvijo Jopaata, majevskega boga strele in groma.

Rekonstrukcija potrjuje, da El Yesal ni bil le obsežno naselje, temveč pomembno politično in obredno središče. Monumentalna arhitektura, piramide in vladarska stela namreč kažejo na obstoj organizirane oblasti ter skupnosti, ki je bila sposobna načrtovati in izvesti velike gradbene projekte.

Najnovejše raziskave tako dopolnjujejo poznavanje poselitve osrednjega dela Jukatana, kjer se pod tropskim gozdom še vedno skrivajo številna slabo raziskana ali povsem neznana majevska mesta. El Yesal se je že po prvih terenskih ugotovitvah izkazal za eno najpomembnejših najdišč, ki jih je Šprajčeva skupina raziskovala na tem območju.

Priporočamo