Čeprav se je drama resničnostne oddaje, ki se dogaja v Beli hiši, po Davosu z Grenlandije preusmerila v Iran, se danski in evropski uradniki zavedajo, da arktični otok še vedno ostaja ranljiv. Zlasti glede organiziranih kampanj dezinformiranja na spletu.
Z manj kot 60.000 prebivalci se lahko že najmanjša kapljica dezinformacij hitro razširi in pomembno vpliva na javno mnenje – še posebno ko lažna naracija ne prihaja iz anonimnih ruskih kleti s troli, temveč od najmočnejšega politika v zahodnem svetu.
Novice potujejo hitro, medijev pa je malo
Čeprav raziskovalci še niso opazili organiziranih tujih kampanj, se dezinformacije že širijo. Člana grenlandske vlade, minister za ribištvo Peter Borg in minister za delo Aqqaluaq Egede, sta javnost pozvala k »enotnosti« na družbenih omrežjih ob grožnjah iz ZDA. Tudi evropska poslanka Alexandra Geese je opozorila na pričakovane »operacije vplivanja z najsodobnejšo propagando in kampanje sovraštva proti politikom«.
»Grenlandija je tarča različnih kampanj vplivanja,« je za Politico povedal danski minister za pravosodje Peter Hummelgaard. Cilj takšnih kampanj je po njegovih besedah »ustvariti razdor v odnosu med Dansko in Grenlandijo«.
Signe Ravn-Højgaard, soustanoviteljica danskega možganskega trusta za digitalno infrastrukturo, pravi, da zaradi majhnega števila prebivalcev Grenlandije novice tam potujejo hitro, medijev, ki bi lahko preverjali informacije, pa je malo. Večina ljudi se zanaša na facebook, kjer lahko lažna novica z le nekaj delitvami doseže celotno prebivalstvo.
Bi morali na Grenlandijo razširiti ukrepe EU?
Thomas Hedin, glavni urednik danske organizacije za preverjanje dejstev TjekDet, opozarja, da se je v zadnjem letu količina dezinformacij na Grenlandiji že povečala. Kot primer dezinformacije navaja zamisel, da bi ZDA lahko kupile Grenlandijo. To sporočilo je Trump večkrat ponovil, vendar je po danski ustavi to nemogoče.
Grenlandija je kampanjam z dezinformacijami še toliko bolj izpostavljena, ker ni del EU. Zato zanjo ne velja zakonodaja Unije o družbenih medijih, ki platforme zavezuje k omejevanju groženj z dezinformacijami.
Več danskih politikov meni, da bi morala država ukrepe iz evropske zakonodaje razširiti tudi na Grenlandijo. Geesejeva poudarja, da bi morala EU zagotoviti, da algoritmi spoštujejo izbiro uporabnikov, namesto da delujejo v interesu »tehnoloških oligarhov, ki investirajo v grenlandske surovine«. Ravn-Højgaardova je izpostavila plačane oglase na facebooku pred volitvami marca 2025, ki niso bili vidni v bazi podatkov o transparentnosti platforme.
Nekateri danski politiki predlagajo še, naj EU ustanovi »ad hoc strokovno skupino, osredotočeno na Grenlandijo«, in poveča podporo civilni družbi ter mrežam za preverjanje dejstev, podobno kot počne v Moldaviji in Ukrajini.