Znanstveniki, ki so preučevali vpliv podnebnih sprememb na štiri ključne skupine morskih organizmov, pomembne za ohranjanje ekosistemov v tej regiji, so ugotovili, da njihovi rezultati postavljajo pod vprašaj dosedanje predpostavke. Te so namreč napovedovale, da se bo biotska raznovrstnost v morjih na območjih srednjih zemljepisnih širin, kot je Velika Britanija, na splošno povečevala, poroča Guardian.
Porušeno ravnovesje
Namesto tega napovedi kažejo na porušeno ravnovesje med plenilci in njihovim plenom, kar bi lahko na nepredvidljive načine »temeljito spremenilo morske ekosisteme«, opozarjajo raziskovalci.
Kot piše Guardian, so raziskovalci morje okoli Britanskega otočja, zlasti južni del Severnega morja, opredelili kot območje z izrazitimi podnebnimi spremembami. Gre za eno od 20 morskih območij na svetu, ki so se v zadnjih 50 letih segrela najhitreje.
Nove napovedi temeljijo na scenariju, po katerem bi se globalna temperatura do leta 2100 zvišala za tri stopinje Celzija. Raziskava kaže, da bi se lahko do sredine stoletja raznovrstnost rib in nevretenčarjev, ki živijo na morskem dnu, povečala, medtem ko bi se število vrst ključnih skupin planktona, ki so nižje v prehranjevalni verigi, verjetno zmanjšalo.
Avtorji poročila opozarjajo, da bi takšno neravnovesje lahko porušilo prehranjevalne mreže v morju ter oslabilo zdravje in odpornost oceanskih ekosistemov. »Presenetilo nas je, da segrevanje ne povečuje ali zmanjšuje biotske raznovrstnosti vseh skupin enako,« je za Guardian povedala Elena Couce, morska ekologinja z britanske vladne agencije za okolje, ribištvo in akvakulturo (Centre for Environment, Fisheries and Aquaculture Science – Cefas), ki je bila tudi ena od vodilnih avtoric raziskave.
Prizadete skupine
»Medtem ko bi lahko nekatere skupine višje v prehranjevalni verigi, denimo ribe, v delih severovzhodnega Atlantika pridobile nove vrste, naj bi ključne skupine planktona, od katerih so odvisni morski ekosistemi, nekatere vrste izgubile,« je dodala.
Raziskavo, ki jo je vodil Cefas in je bila objavljena v znanstveni reviji Science Advances, je izvedla mednarodna skupina raziskovalcev. Sodelovali so strokovnjaki z Univerze Vzhodne Anglije, Morskega biološkega združenja, Norveške arktične univerze v Tromsøju, Kraljevega nizozemskega inštituta za raziskovanje morja in Tehniške univerze Danske.
»Ko se temperature zvišujejo, se bodo vrste z ekvatorialnih območij pomikale proti severu in jugu,« je pojasnila Couce. »Velika Britanija leži na območju srednjih zemljepisnih širin, zato smo pričakovali povečanje raznovrstnosti. Sem se namreč lahko priselijo vrste z juga, ki so številnejše kot tiste, ki jih izgubimo zaradi njihovega pomikanja proti severu.«
Prejšnja raziskava agencije Cefas, ki je obravnavala ključne vrste rib, je pokazala, da bi segrevanje voda severozahodne Evrope lahko ustvarilo ugodnejše razmere za nekatere vrste, med njimi sardone, brancine in sardele. Nasprotno bi bile takšne razmere manj ugodne za vrste, ki jih podnebne spremembe postavljajo v slabši položaj, kot so atlantska trska, vahnja in saj.
Vse več plenilcev
Kot poroča Guardian, je tokratna raziskava zajela ekosisteme v britanskih vodah in širšem severovzhodnem Atlantiku, vključno z območji okoli Irske in Francije. Po napovedih bi se lahko do sredine stoletja raznovrstnost rib in nevretenčarjev na morskem dnu povečala za približno 12 odstotkov. Nasprotno bi se lahko raznovrstnost fitoplanktona zmanjšala za približno tri odstotke, zooplanktona pa za približno sedem odstotkov.
»Če se raznovrstnost plenilcev povečuje, raznovrstnost njihovega plena pa zmanjšuje, lahko to poruši prehranjevalno verigo,« je povedala Lily Greig, morska ekologinja z agencije Cefas in druga vodilna avtorica raziskave. »Naši rezultati kažejo, da bi podnebne spremembe lahko neenakomerno preoblikovale biotsko raznovrstnost v različnih delih prehranjevalne mreže. Povečanje raznovrstnosti v nekaterih skupinah še ne pomeni nujno, da postaja celoten ekosistem odpornejši.«
Guardian še navaja, da raziskovalci menijo, da bi lahko raziskava služila kot sistem zgodnjega opozarjanja na morebitne spremembe ekosistemov. Z njo so namreč določili območja, na katerih se biotska raznovrstnost spreminja najhitreje, in dele ekosistema, ki so najbolj ogroženi.